Zgodovinski obisk

Uredništvo
18. 7. 2010

Hrvaški in srbski predsednik Ivo Josipović in Boris Tadić sta se v Beogradu zavzela za okrepitev sodelovanja med Zagrebom in Beogradom ter za reševanje odprtih vprašanj med državama. Izrazila sta si tudi medsebojno podporo pri približevanju njunih držav Evropski uniji, poroča beograjska tiskovna agencija Beta.

Med odprtimi vprašanji, ki jih morata Hrvaška in Srbija še rešiti, sta Josipović in Tadić na novinarski konferenci po pogovorih omenila vrnitev srbskih beguncev na Hrvaško, vprašanje meje ter vprašanje manjšin in njihovih pravic.

Glede tožbe in protitožbe za genocid, ki sta ju državi podali pred Meddržavnim sodiščem v Haagu (ICJ), je Tadić menil, da bi bilo dobro, da bi problem rešili z izvensodno poravnavo, Josipović pa je dejal, da so bile tožbe vložene, da bi se problemi rešili. Če bi se to dalo rešiti zunaj sodišča, bi bilo pa še toliko bolje, je menil hrvaški predsednik.

Hrvaška je 2. julija 1999 pred ICJ sprožila postopek proti tedanji Zvezni republiki Jugoslaviji zaradi domnevne kršitve omenjene konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida med oboroženimi spopadi na ozemlju Hrvaške (1991-1995). Zagreb v tožbi Beogradu očita etnično čiščenje in poboj več kot 20.000 Hrvatov.

Za podoben korak se je nato odločil še Beograd in 4. januarja letos na sodišče v Haagu vložil tožbo proti Hrvaški, ki se nanaša na genocid nad Srbi prav tako med vojno na Hrvaškem.

Tadić je še menil, da je zelo pomembno vzpostaviti "ozračje prijateljstva" med državama, da pa je zato treba soditi obtoženim za vojne zločine. Ob tem je izrazil pripravljenost, da s hrvaškim kolegom obišče Vukovar in druga prizorišča grozot vojn iz preteklosti, in pozdravil prizadevanja Josipovića za spravo v regiji.

Glede vprašanja meje pa sta se Josipović in Tadić po navedbah srbske tiskovne agencije Tanjug strinjala, da bi državi lahko dosegli tudi "netipičen dogovor". Za kakšen dogovor naj bi šlo, nista pojasnila. Hrvaška in Srbija sta v sporu glede meje na Donavi, problem pa je podoben tistemu, ki ga imata Hrvaška in Slovenija ob Muri. Hrvaška si želi mejo na podlagi katastrskih občin, ker ima večje površine na srbski strani Donave kot Srbija na hrvaški strani, medtem ko Beograd zagovarja mejo sredi rečnega korita.

Po Josipovićevih besedah je bila zgodovina obeh držav težka, da pa sta Srbija in Hrvaška našli pravo pot za reševanje odprtih vprašanj in vzpostavljanje dobrih odnosih na poti v EU.

Predsednika bosta danes skupaj obiskala Subotico, kjer se bosta udeležila slovesnosti ob 20. obletnici ustanovitve Demokratične zveze Hrvatov v Vojvodini. Josipović bo dvodnevni uradni obisk v Srbiji sklenil v ponedeljek, ko se bo med drugim sešel s srbskim premierom Mirkom Cvetkovićem in predstavniki hrvaške manjšine ter nevladnih organizacij. (STA, lpč)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja