Zvonovi za status Kosova

Dan pred napovedano odločitvijo Meddržavnega sodišča o Haagu (ICJ) narašča napetost tako v Beogradu kot v Prištini kot tudi v številnih prestolnicah sveta. Po poročanju nekaterih črnogorskh virov naj bi bila odločitev ICJ v Beogradu že znana in naj bi bila nekakšen “kompromis” dveh stališč – sodišče naj bi presodilo, da razglasitev neodvisnosti ni bila zakonita, hkrati pa naj bi jo ocenilo kot “legitimno” zaradi nasilja nad kosovskimi Albanci. Vendar pa te informacije ni bilo mogoče potrditi. Srbski mediji so se medtem razpisali o načrtih ZDA po odločitvi sodišča. Ker naj bi Srbija želela po odločitvi sodišča v OZN sprožiti iniciativo, s katero bi Generalna Skupščina OZN zahtevala obnovitev pogajanj o statusu Kosova, naj bi ZDA po pisanju beograjskega Pressa poskusile s “peklenskim načrtom”, s katerim naj bi “prisilile 40 držav, da priznajo neodvisnost Kosova.” S tem bi države, ki so priznale Kosovo v GS OZN dosegle večino okoli 110 članic, in tako preprečile Srbiji zagotovitev njihove večine za novo rersolucijo o Kosovu.

Vendar pa se tudi srbska diplomacija medtem pripravlja na intenzivno lobiranje. V glavnem mestu Ugande, v Kampali bo namreč od 19. do 27. julija summit Afriške unije. Ker veliko število članic Afriške Unije ni priznalo Kosova (doslej ga je priznalo 69 od 192 držav), naj bi ZDA prav na tem vrhu želele pridobiti afriške države za podporo neodvisnosti Kosova. Srbijo bo na tem vrhu predstavljal podpredsednik vlade Srbije Božidar Đelić, zadnji dan vrha pa naj bi ga obiskal tudi predsednik Srbije Boris Tadić. Ker Uganda ni priznala Kosova poziva na vrh in vstopnih vizumov ni dobila niti delegacija Kosova, vendar bo kosovsko delegacijo na vrh pripeljala Francija, ki bo skupaj z ZDA lobirala za priznanje Kosova. Po oceni koordinatorja Foruma za etnične odnose Dušana Janjića “ZDA pripravljajo celo 45 do 50 držav, da priznajo Kosovo", s tem pa bi ZDA in Kosovo v OZN imele od 110 do 120 glasov, s katerimi bi lahko oblikovale lastno resolucijo, s katero bi priznale legalnost Kosova kot države in morda celo zahtevale sedež v OZN za Kosovo. Istoćasno pa tudi EU Srbiji predlaga, da Srbija skupaj z EU napiše novo resolucijo o Kosovu, saj nadaljevanje konflikta glede tega vprašanja ni niti v interesu EU. Diplomatski spopad bi lahko razgalil tudi slabost same EU, saj pet držav članic Kosova ne priznava kot države in v primeru odločitve ICJ o nezakonitosti razglasitve neodvisnosti nič ne kaže na to, da bi svojo odločitev že kmalu spremenile.

Po oceni Predraga Simića, profesorja na Fakulteti za politične vede v Beogradu pa že samo dejstvo, da je EU Srbiji “dala rok do 22.julija, da se napiše skupna resolucija o Kosovu” govori o tem, da “tudi Evropa ne ve, kako bo videti odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu.” Da bodo sodniki morali biti previdni dokazujejo tudi množične demonstracije, s katerimi v Španiji različne regije že zahtevajo popolno samostojnost.
Po svoje se bo odločitev o Kosovu sprejela tudi Srska pravoslavna cerkev, ki je pravzaprav nastala na Kosovu. V četrtek bodo namreč ob 17 uri za pet minut zazvonili vsi cerkveni zvonovi.

Srbski predstavniki so medtem že napovedali, da je Srbija po pridobitvi svetovalnega mnenja ICJ takoj pripravljena na sprejem “uravnotežene resolucije GS OZN”, v kateri bi jasno pokazali pripravljenost Srbije za iskanje kompromisa okoli Kosova, ki pa po besedah podpredsednika srbske vlade Božidarja izključuje možnost priznanja Kosova kot neodvisne države. Kljub temu pa srbska opozicija v srbskem parlamentu zahteva novo razpravo o Kosovu, da bi skupščina vladi dala smernice o nadaljnem postopanju. Vlada je ta predlog zavrnila kot nepotreben.