Cena napačnega vprašanja

Meddržavno sodišče v Haagu je s svojim neobvezujočim svetovalnim mnenjem, da deklaracija o neodvisnosti Kosova, ki so jo razglasile kosovske institucije ni kršila mednarodno pravo najbolj presenetilo predvsem Srbijo, ki je pričakovala obsodbo odcepitve Kosova. Vendar se to ni zgodilo – sodišče se je pravzaprav izognilo odgovorom na najtežja vprašanja, predvsem o tem, ali je Kosovo država, kdaj in v katerih primerih je enostranska odcepitev dovoljena in podobno. Ta vprašanja je sodišče prepustilo posameznim državam. Predsednik sodišča Hisaši Ovada je namreč potrdil, da je sodišče odločilo, da enostranska deklaracija o neodvisnosti Kosova ni prekršila niti mednarodnega prava, niti resolucije VS OZN 1244, kajti sodišče ni moglo sprejeti argumenta, da naj resolucija 1244 preprečuje tudi samo razglasitev neodvisnosti Kosova, saj omenjena resolucija “ni preprečevala avtorjem deklaracije, da razglasijo neodvisnost”, pri tem pa je Ovada dodal, da se sodišče ni ukvarjalo niti z vprašanjem samoodločbe, in “nujne odcepitve”, saj so ta vprašanja izven dometa vprašanja, ki ga je sodišču postavila generalna skupščina.

Za takšno odločitev je glasovalo deset sodnikov, večinoma iz držav ki so priznale neodvisnost Kosova, štirje sodniki pa so odločitvi nasprotovali, medtem ko kitajski sodnik ni glasoval iz proceduralnih razlogov. Mnenje sodišča so podprli sodniki iz Japonske, Siere Leone, Jordanije, ZDA, Nemčije, Francije, Nove Zelandije, Somalije, Velike Britanije in Meksika. Proti pa so bili podpredsednik Sodišča iz Slovaške in sodniki iz Maroka, Rusije in Brazilije.,

Takoj po odločitvi je ameriški podpredsednik Joseph Biden poklical srbskega predsednika Borisa Tadića in potrdil podporo ZDA neodvisnosti Kosova, proslavljali pa so tudi voditelji v Prištini. Razočarani so bili predvsem v Srbiji. Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je dejal, da sledi razprava v Generalni skupščini OZN in ponovil, da Srbija nikoli ne bo priznala neodvisnosti Kosova. Izjave o nepriznanju Kosova so medtem podali tudi obrambni minister Slovaške in rusko zunanje ministrstvo, ki je poudarilo, da omenjeno mnenje Meddržavnega sodišča v ničemer ne bo spremenilo politiko nepriznavanja Kosova. Odločitev je v Palači mira v Haagu napeto spremljalo več kot 300 diplomatov, med njimi pa so bili tudi predstavniki vseh petih stalnih članic VS OZN in Generalne skupščine OZN. Po besedah sekretarja sodišča, Andreja Poskakukhina je to primer največjega zanimanja za delo tega sodišča v vsej zgodovini tega organa OZN. V Haagu je bil tudi kosovski minister za zunanje zadeve Skender Hiseni. Prvič v zgodovini sodišča je bilo pred sodiščem tudi vprašanje odcepitve, o tem vprašanju pa je svoje mnenje povedala cela vrsta držav. Od 1. decembra do 11. decembra 2009 je namreč 14 držav ocenilo, da je je bila deklaracija o neodvisnosti, sprejeta februarja 2008 zakonita, medtem ko je 12 držav potrdilo, da je deklaracija nezakonita.

Odzivi na odločitev sodišča so bili različni. Patrijarh srbski Irinej, ki je vodil mašo v Hramu Svetega Save v Beogradu za “željeni mir in ugodno rešitev končnega statusa Kosova in Metohije ni mogel skriti svojega razočaranja.”V trenutku ko smo ponosni na pravico in demokracijo, nam jemljejo to, kar je najbolj sveto, Kosovo in Metohijo.” Že najavljeni zbori državljanov v Kosovski Mitrovici so bili odpovedani. Predsednik Srbije Boris Tadić je ocenil, da je odločitev Meddržavnega sodišča “težka za Srbijo”, da pa se bo Srbija še naprej borila za ozemeljsko celovitost izključno s političnimi sredstvi. “Jasno je, da se sodišče ni opredelilo o pravici do odcepitve, temveč samo o tehničnem vprašanju vsebine deklaracije o neodvisnosti. Sodišče se je izognilo temu, da bi se opredelilo o bistvenem vprašanju in je prepustilo, da se o tem in o vseh političnih implikacijah razpravlja v najvišjem organu OZN.” Tudi zunanji minister Srbije Vuk Jeremić je ocenil, da se sodišče “ni opredelilo do bistvenega vprašanja – o tem ali so imeli kosovski Albanci pravico do poskusa odcepitve od Srbije.” Pri tem pa je pozabil dodati, da sodišču takšnega vprašanja srbski diplomati – sploh niso postavili.

Svetovne agencije in mediji so medtem poudarjali velik pomen kosovskega “presedana.” Agencija AP je zapisala, da odločitev sodišča postavlja “sceno za okrepljene napore za nova priznanja neodvisnosti Kosova,” agencija Reuters pa je ocenila, da bi odločitev lahko vplivala na separatistična gibanja širom sveta kot tudi na pogajanja Srbije za vstop v EU. Nemški dnevnik Welt je ocenil, da bi odločitev lahko imela posledice na vrsto separatističnih gibanj po svetu in opozoril na Južno Osetijo in Abhazijo. Frankfurter Allgemeine Zeitung piše, da bi odločitev ICJ lahko bila povod, da “Beograd pretrese svojo destruktivno politiko do Kosova” ter da se je za Beograd “izlet v Haag končal s porazom, čeprav bodo srbski politiki v naslednjih dneh trdili drugače.” Tudi ruska agencija RIA je objavila, da je “Meddržavno sodišče priznalo neodvisnost Kosova”, medtem ko je ameriški State Department zatrdil, da je odcepitev Kosova “legalna”. ,

Odločitev pomeni predvsem velik udarec za predsednika Srbije Borisa Tadića in sedanjo “proevropsko” vlado v Srbiji, ki je vse do zadnjega izražala prepričanje o ugodni odločitvi sodišča v Haagu in se je prav zaradi te “diplomatske borbe” odločila za zelo blago politiko glede držav, ki so priznale neodvisnost Kosova. Po drugi strani pa je po oceni agencije Stratfor največ pridobila Rusija, saj odločitev o tem, da deklaracija o neodvisnosti Kosova ni prekršila mednarodno pravo daje za prav tudi ruskemu priznanju Abhazije in Južne Osetije. Odločitve se je razveselil tudi premier Republike srbske Milorad Dodik, ki je dejal, da odločitev ICJ lahko njegovi entiteti “najmanj posluži kot dober potokaz Republiki srbski v nadaljni borbi glede njenega statusa v prihodnosti.” “Mi v Republiki srbski že dolgo časa nismo zadovoljni nad tem, da se nahajamo znotraj BiH, vendar se bomo borili za daytonske rešitve. Vendar pa ne bomo izključili niti dodatno politično borbo za status, ki ni v nasprotju z mednarodnim pravom,” je dejal Dodik in ocenil, da bo stališče sodišča zagotovo odprlo mnogo problemov na Balkanu, saj je bila odločitev sodišča “politična” in pomeni nadaljevanje “pravnega nasilja nad Srbi in srbskimi državami.” Pri tem bo RS nadaljevala s svojo politiko in ne bo dovolila, da bi BiH priznala južno srbsko pokrajino. V nasprotju s tem pa je premijer Kosova Hashim Thaqi ocenil, da je mnenje sodišča “zgodovinsko in izjemno pomembno” za nadaljno konsolidacijo neodvisne države Kosovo.”,”Ta odločitev je pravična, zgodovinska, drugačna od odločitev prejšnjega stoletja ko so bile storjene zgodovinske krivice albanskemui narodu na Kosovu,” je dejal predsednik kosovske vlade.

V Srbiji pa bodo kmalu morali odgovoriti še na eno vprašanje – kdo je kriv za to, da so sodišču postavili napačno vprašanje. Kajti sodišče v svojem mnenju samo navaja primerr Quebeca in druge primere, kjer so bila sodiščem postavljena vprašanja o pravnih učinkih razglasitev neodvisnosti. Toda, kot je poudarilo sodišče, bi jim morali takšno vprašanje tudi izrecno postaviti. Ker jim ga niso - je sodišče ubralo najbolj logično in preprosto pot ter se izognilo vsem vprašanjem, kjer bi bili odgovori sodnikov verjetno bolj ugodni za Srbijo. Cena napačnega vprašanja pa bi bila v obliki izgube Kosova tokrat lahko precej velika. Ironija zgodovine je, da bi demokratični predsednik Tadić zaradi napačnega vprašanja Meddržavnemu sodišču v Haagu lahko izgubil prav to, kar je v za Srbijo ugodni Resoluciji VS OZN 1244 in po 78 dneh bombardiranja uspel “ubraniti” avtokrat Milošević.