Zadovoljen s stanjem bančnega sistema
Juncker se sicer ne strinja z nekaterimi kritikami, da obremenitveni preskusi niso bili izpeljani na dovolj strog način.
"Stresni testi so bili verodostojni, izpeljani na zelo strokoven način in regulatorji, ki so jih izvajali, so to počeli na neodvisen način in v skladu z vsemi pravili," je po današnjem srečanju s predsednikom vlade Borutom Pahorjem v Ljubljani zatrdil luksemburški premier.
Juncker bi si sicer želel, da bi vse banke objavile podrobne rezultate stresnih testov, ki so jim bile podvržene. "To bi še dodalo k verodostojnosti celotne vaje," je prepričan.
Na vprašanje, ali je Pahorju postregel s kakšnim nasvetom glede vprašanja dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke (NLB), ki je stresni test sicer opravila, a zaradi nizkega količnika temeljnega kapitala potrebuje dodatni kapital, je predsednik evroskupine odvrnil, da mu je "svetoval zasebno".
Zaveda se, da gre za resno zadevo, na katero bo slovenska politika morala najti odgovor, a obenem opozarja, da ne gre za tako veliko težavo, da bi bilo ogroženo "sorazmerno dobro stanje slovenskega gospodarstva".
Pahor je medtem ponovil, da kapitalska ustreznost NLB trenutno omogoča, da ta uživa potrebno zaupanje domačih in tujih komitentov. Da pa bi to zaupanje uživala na dolgi rok in postala močan regionalni igralec, pa banka po Pahorjevih besedah potrebuje dokapitalizacijo.
Ponovil je, da se Slovenija glede dokapitalizacije sooča z dilemo, ali dokapitalizacija z državnim denarjem ali vstop strateškega partnerja, in pri tem zatrdil, da mora končna biti končna odločitev sprejeta pregledno. Kot pravi Pahor, se je treba izogniti kakršnim koli pomislekom, da je šlo za odločitev v ihti oz. podrejeno pristranskim interesom.
Glede morebitnega negativnega gospodarskega učinka krepitve tečaja evra v zadnjih tednih, potem ko je ta v luči dolžniških težav Grčije in panike na finančnih trgih zaradi strahu pred širitvijo krize na druge ranljive države in dvoma v stabilnost skupne valute močno izgubil na vrednosti, pa je Juncker ostal zvest svojemu načelu, da javno ne komentira gibanja tečaja evra.
Po njegovem mnenju nima smisla komentirati tečaja, ki se spreminja na dnevni ravni. Zaveda se, da je popravek tečaja evra navzdol koristil izvoznikom v območju evra, a je obenem spomnil, da območje evra nima jasno opredeljene tečajen politike, stabilnost evra pa je predmet deljene odgovornosti Evropske centralne banke in držav članic.
Okrevanje tečaja evra je sicer po njegovem mnenju predvsem posledica umirjanja razmer na finančnih trgih, potem ko so države območja evra sprejele mehanizem za stabilizacijo evra.
Juncker opozarja, da ne bi smeli posvečati preveč pozornosti nihanju tečaja evra, saj bi se pretiranemu nihanju morali izogniti. "Kar je pomembno, so gospodarski temelji," je dodal. (STA, lpč)