Evropska diplomatska služba

Uredništvo
26. 7. 2010

/media/www/slike.old/novice/2390666040_2e6b0a9a78.gif

© www. flickr.com

Gre za potrditev sklepa o organizaciji in delovanju službe, a njeno vzpostavljanje s tem še ni končano, saj je treba sprejeti še kadrovsko in finančno uredbo. Cilj EU je, da bi služba "stala na nogah" do 1. decembra.

Visoka zunanja predstavnica unije Catherine Ashton, odgovorna za vzpostavitev službe, je ob tej priložnosti izrazila navdušenje, da je unija v "kratkih štirih mesecih" po predstavitvi njenega prvega predloga prišla tako daleč.

Zdaj se lahko po njenih besedah premakne še naprej na poti oblikovanja "sodobne, učinkovite in izrazito evropske službe 21. stoletja". Razlog za to službo je po mnenju Ashtonove očiten: z njo bo lahko Unija bolje branila svoje interese in vrednote v svetu.

Visoka zunanja predstavnica je ob tem izpostavila pomen hitrega napredka pri sprejemanju kadrovske in finančne uredbe, tako da bi lahko služba formalno začela delati do prve obletnice uveljavitve Lizbonske pogodbe, ki njeno vzpostavitev tudi predvideva, torej do 1. decembra.

Namen prve evropske diplomatske službe, uradno imenovane Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS), je napraviti evropsko zunanjo politiko bolj koherentno in učinkovito ter s tem okrepiti vpliv EU v svetu, kjer se dogajajo pomembni premiki moči.

Vendar pa njeno nastajanje ovirajo bitke za prevlado med institucijami unije. Evropska komisija, sekretariat Sveta in države članice se borijo za čim več mest v službi, Evropski parlament pa prav tako za čim več vpliva nad njenim delovanjem.

Stališče Evropskega parlamenta bo bistveno za sprejemanje kadrovske in finančne uredbe, saj se sprejemata po zakonodajnem postopku, ki daje parlamentu možnost veta na dogovor, če njegova stališča niso upoštevana.

Z današnjo formalno odločitvijo za vzpostavitev službe bo lahko Ashtonova začela imenovanja na ključne položaje v službi. Sedaj tečejo postopki imenovanja okoli 30 vodij delegacij unije po svetu, pri čemer sta se skozi prvo fazo izbirnih postopkov prebila tudi dva slovenska kandidata.

Ashtonova naj bi okoli 30 vodij delegacij unije po svetu izbrala do konca tedna. Evropski komisar za medinstitucionalne zadeve Maroš Šefčovič pa je povedal, da naj bi visoka zunanja predstavnica še pred poletnimi počitnicami začela tudi postopke za izbiro osebja v Bruslju. (STA, lpč)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Mahniču ni uspelo

Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) bosta še naprej poročala predsednici republike

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja