Islandija začela pristopna pogajanja

Pogajanja so se začela na prvi pristopni konferenci na ministrski ravni, na kateri je belgijsko predsedstvo predložilo pogajalski okvir, ki opredeljuje načela, vsebino in postopke za pogajanja.

Pred začetkom odpiranja posameznih pogajalskih poglavij bo opravljen proces screeninga. To je analiza usklajenosti islandske zakonodaje z evropskim pravnim redom. Ta postopek se bo predvidoma začel novembra in naj bi bil končan do poletja prihodnje leto.

Belgijski zunanji minister Steven Vanackere je ob začetku pogajanj z Islandijo poudaril, da je to dobra priložnost za ponovitev zaveze unije k širitvenemu procesu na sploh. "Nobene širitvene utrujenosti ni," je zatrdil in dodal, da to velja tudi za države na Zahodnem Balkanu.

Komisar za širitev Štefan Füle je izrazil zaskrbljenost zaradi šibke islandske javne podpore članstvu v uniji ter poudaril, da Islandija potrebuje več informacij o uniji, ki bodo temeljile na "dejstvih in številkah, ne pa na mitih in strahovih".

Islandski zunanji minister Össur Skarphedinsson je ob tem v dinamičnem prvem javnem nastopu pred novinarji v Bruslju pojasnil, da so se Islandci v zgodovini vselej odločali razumno in se bodo tudi tokrat, če bodo zanje ključna vprašanja, kot je ribištvo, rešena zadovoljivo.

V povezavi z ribištvom, predvsem kitolovom, ki velja za najtežje področje pogajanj, je islandski minister še pojasnil, da je Islandija v edinstvenem geografskem položaju v Evropi in da zato pričakuje poštena pogajanja o teh vprašanjih, ki so zanjo življenjskega pomena.

K temu je Skarphedinsson pristavil, da je vedno znova prevzet nad sposobnostjo unije, da najde ustvarjalne rešitve za še tako zelo težke probleme, ne da bi pri tem kršila svoja pravila. "Zelo močno verjamem v genialnost človeških možganov," je dejal.

V svojem nastopu je vodja islandske diplomacije še izrazil obžalovanje, ker se na potovanje v unijo podajajo vsaj deset let prepozno, ter menil, da bi se, če bi v unijo vstopila prej, izognila tako veliki finančni krizi. "Če bi imeli evro, naše banke ne bi propadle," je dejal.

V povezavi s še enim potencialno velikim problemom za Islandijo na poti v EU - vprašanjem britanskih in nizozemskih varčevalcev propadle islandske banke Icesave - pa je je islandski minister menil, da bo mogoče najti vzajemno sprejemljivo rešitev.

Ob tem je pripomnil, da EU sicer pravi, da je to dvostransko vprašanje, ki naj ne bi vplivalo na pristopna pogajanja, a da kot politik ve, da ne "igrajo vsi vedno po pravilih". O tem, kdaj bo ta problem rešen, minister ni želel ugibati.

Islandija je že članica Evropskega gospodarskega območja (EEA) in schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah ter je tako velik del evropskega pravnega reda že prenesla v svojo zakonodajo.

A to ne pomeni, da bo pot lahka, je danes opozoril komisar Füle ter kot področja, kjer bo potrebnega še veliko resnega dela, izpostavil ribištvo, kmetijstvo, finančni sektor, okolje in pravosodje.

Nihče ni danes želel ugibati o tem, kdaj bi se lahko Islandija pridružila uniji. Islandski minister je pojasnil, da nima kristalne krogle in da "niti v sanjah ne more govoriti o datumu".

Belgijski minister Vanackere pa je ponazoril, da je spraševati o datumu vstopa v unijo enako kot spraševati študenta, kdaj bo diplomiral, ali atleta, kdaj bo dosegel svoj osebni rekord. "Koledar ni pomemben, pomembno je trdo delo," je sklenil. (STA, lpč)