Hram planinstva

Izgradnja in ureditev Slovenskega planinskega muzeja pa pomeni šele polovico opravljenega dela, saj bo v prihodnje potrebno muzej nadgrajevati in vanj privabljati obiskovalce.

Kot je na današnji novinarski konferenci pred sobotnim slovesnim odprtjem Slovenskega planinskega muzeja povedal njegov vodja Miro Eržen, si želi, da bi muzej našel svoje mesto med Slovenci in med vsemi ljubitelji gora, pa tudi med kulturnimi institucijami, da bodo lahko v prihodnje uresničili še nadaljnje projekte. "Izgradnja je prvi polčas pri Slovenskem planinskem muzeju, drugi pa bo uveljavitev njegove blagovne znamke," je poudaril Eržen.

Osnovni cilj muzeja bo tudi v bodoče zbirati gradivo in beležiti dogodke ter jih primerno umeščati v zgodovino. Drugi cilj pa je vzgojni za mlade rodove, pri čemer je muzej potrebno dopolniti z dogajanjem v neposredni okolici. Eržen prav tako kot kranjskogorski župan Jure Žerjav verjame, da bo muzej, ki naj bi letno privabil 30.000 obiskovalcev, postal pomemben del turistične ponudbe Mojstrane, ki je bila v času nekdanje Jugoslavije pomembna turistična točka.

Muzej naj bi ne le v začetku delovanja, temveč tudi v prihodnje z raznimi priložnostnimi razstavami in dogodki, privabil številne turiste. Postavil pa naj bi bil tudi informacijska točka Triglavskega narodnega parka, ki bo skupaj z Gornjesavskim muzejem, Planinsko zvezo Slovenije (PZS), ustanovo Avgusta Delavca in kranjskogorsko občino pomagal pri financiranju muzeja, ki se bo preživljal tudi s pomočjo vstopnine.

"Želimo, da to postane mesto, kamor se večkrat vračamo. Muzej je prostor, namenjen izobraževanju, druženju in verjamemo, da se bodo v njem dobro počutili tako domači kot tuji ljubitelji gora," je dejal predsednik PZS Bojan Rotovnik in pojasnil, da Slovenija stopa v korak z ostalimi alpskimi narodi, ki tovrstne muzeje že imajo.

"Mnoge generacije slovenskih planincev so si preko sto let prizadevale, da bi pridobile svoj planinski muzej, zato smo zelo veseli in ponosni, da bomo dobili lastno institucijo, ki bo skrbela za sistematično beleženje planinske zgodovine," je zadovoljen Rotovnik, ki je spomnil, da je planinstvo v Sloveniji zelo razširjeno. Temu primerno je tudi število eksponatov, ki bi lahko svoje mesto našli v muzeju.

Zbrali so preko 2000 eksponatov, za samo stalno razstavo pa so jih uporabili 450, katerih glavnina je iz stare Triglavske zbirke. Razstava je po principu vzpona na goro sestavljena iz klasične postavitve z vitrinami, predmeti in starimi fotografijami ter iz sodobnega dela z raznimi avdiovizualnimi pripomočki, računalniškimi vsebinami in interaktivnimi igricami, je pojasnila kustosinja Elizabeta Gradnik, ki je ena izmed petih zaposlenih v muzeju.

V prihodnje se bo Gornjesavski muzej Jesenice, v okviru katerega planinski muzej deluje, prizadeval, da bi zanj pridobil status nacionalnega muzeja, kar bi pomenilo tudi pomoč kulturnega ministrstva pri financiranju. "Velika prednost muzeja je, da smo v novi primerni stavbi, saj je to prvi namensko zgrajen muzej po drugi svetovni vojni. Tu imamo tudi depoje in strokovno knjižnico za obdelovanje gradiva, v kateri lahko vsak pridobi informacije o slovenskem planinstvu" je nacionalni pomen muzeja izpostavila direktorica Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič. (STA, lpč)