65. let od Hirošime
V Hirošimi so danes z zvonjenjem zvonov ob 8.15 po lokalnem času (1.45 po srednjeevropskem), ko je pred 65 leti ameriški bombnik B-29 odvrgel atomsko bombo, obeležili spomin na tragedijo, ki je zahtevala okoli 140.000 žrtev. Slovesnosti so se prvič udeležili ameriški veleposlanik, delegaciji Velike Britanije in Francije ter generalni sekretar ZN.
Atomska bomba je pred 65 leti Hirošimo, mesto na zahodu Japonske, povsem uničila. Zaradi neposrednih posledic bombe je samo do konca leta 1945 umrlo okoli 140.000 ljudi. Ob letošnji slovesnosti so na spominsko obeležje v Hirošimi dodali imena tistih, ki so umrli lani zaradi izpostavljenja sevanju. Teh je bilo 5501. Na seznamu žrtev ameriške atomske bombe je sedaj skupaj 269.446 umrlih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tragedije so se danes v spominskem parku blizu območja, kamor je padla atomska bomba, spomnili z zvonjenjem zvona miru in minuto molka. Župan Hirošime Tadatoši Akiba je ob tem izjavil, da "nujnost prepovedi jedrskega orožja vedno bolj pronica v našo globalno zavest". "Glas velike večine postaja prevladujoča sila za spremembe v mednarodni skupnosti," je dodal.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki se je kot prvi vodja svetovne organizacije udeležil slovesnosti, pa je poudaril, da se je potrebno premakniti z "ničelne točke", to je kraja eksplozije prve atomske bombe, na "globalno ničlo" - svet brez orožja za množično uničevanje. "To je edina zdrava pot za varnejši svet. V jedrski senci bomo živeli, dokler bo jedrsko orožje obstajalo," je še dodal Ban. Povedal je tudi, da ga je na pot iskanja miru v svetu pognala njegova lastna izkušnja iz korejske vojne, ki se je bila med letoma 1950 in 1953. "Eden izmed mojih najbolj zgodnjih spominov je, kako sem po blatni poti hodil v gore, za mano pa je gorela moja vas. Od takrat sem svoje življenje posvetil miru. To me je danes pripeljalo sem," je dejal.
Današnje slovesnosti so se sicer udeležili predstavniki 74 držav, med njimi prvič tudi treh jedrskih velesil - ZDA, Velike Britanije in Francije. Ameriški veleposlanik na Japonskem John Roos je v izjavi ob obletnici tragedije zapisal, da "moramo zaradi prihodnjih generacij še naprej sodelovati in tako uresničiti svet brez jedrskega orožja". Roosova udeležba naj bi po mnenju številnih tlakovala pot za obisk ameriškega predsednika Baracka Obame v Hirošimi, navaja ameriška tiskovna agencija AP. Doslej ni tega kraja obiskal še noben aktiven ameriški predsednik. Že sama udeležba Roosa pa je sprožila mešane odzive.
V Hirošimskem združenju za odpravo jedrskega orožja so bili tako mnenja, da je do tega prišlo prepozno. V Tokiu so medtem udeležbo predstavnikov ZDA, Velike Britanije in Francije pozdravili, saj naj bi to kazalo na spremembo odnosa teh jedrskih sil do odprave jedrskega orožja.
Atomski bombi nad Hirošimo je pred 65 leti sledila še bomba nad Nagasakijem, kjer je zaradi neposrednih posledic napada umrlo 80.000 ljudi. Je pa jedrsko orožje po drugi strani pomagalo k hitrejšemu koncu druge svetovne vojne. Japonska je namreč že 15. avgusta 1945 brezpogojno kapitulirala, s čimer se je po kapitulaciji Nemčije v Evropi vojna končala tudi na Pacifiku. (STA, mh)