Cossigo pokopali na Sardiniji
V mestu Sassari na Sardiniji so danes pokopali v torek preminulega nekdanjega italijanskega predsednika Francesca Cossigo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. V Italiji in zunaj njenih meja, tudi v Sloveniji, medtem odmeva "politična oporoka" pokojnega predsednika, zapisana v njegovih pismih najvišjim predstavnikom Italije.
Cossigo so k zadnjemu počitku položili v družinski grob na njegovi rodni Sardiniji. Na željo pokojnika je bil pogreb v najožjem družinskem krogu, udeležili so se ga le maloštevilni politiki, ki so bili tesni prijatelji in sodelavci nekdanjega predsednika. Državnega vrha na pogrebu ni bilo, so pa visoki politiki spomin na Cossigo počastili v sredo. Kot danes piše Primorski dnevnik, je v mrliško sobo rimske bolnišnice, kjer je Cossiga umrl, v sredo med prvimi prišel italijanski predsednik Giorgio Napolitano, ki je pokojnika označil kot velikega državnika in osebnega prijatelja. Za Napolitanom sta se Cossigi poklonila predsednika senata in poslanske zbornice, Renato Schifani in Gianfranco Fini, popoldne pa še premier Silvio Berlusconi.
Papež Benedikt XVI. je Cossigo označil kot "velikega katoliškega državnika". Družini pokojnega je sožalje izrekel tudi predsedujoči Italijanski škofovski konferenci, kardinal Angelo Bagnasco. Za predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa pa je bil pokojni "osebnost prvega ranga v okviru evropske politike".
82-letni Cossiga je umrl v torek v rimski bolnišnici Gemelli. V bolnišnico so ga prepeljali teden dni pred tem zaradi težav s srcem in dihanjem, nato pa se je v noči na torek njegovo zdravstveno stanje močno poslabšalo. Umrl je zaradi srčnega zastoja.
Medtem pa v Italiji in tudi zunaj njenih meja odmeva "politična oporoka" pokojnega predsednika, zapisana v njegovih pismih najvišjim predstavnikom Italije. Za Slovence je po pisanju Primorskega dnevnika posebej zanimivo doslej še neobjavljeno pismo, ki ga je Cossiga poslal tržaškemu občinskemu svetniku krščanskih demokratov (UDC) Robertu Sascu. V pismu na temo prireditev ob 150-letnici zedinjenja Italije Cossiga namreč omenja tudi narodne manjšine, vključno s slovensko. Kot je zapisal, ob proslavah ne gre pozabiti na vse, "ki so postali italijanski državljani na osnovi zakonov in pogodb, posledic vojaške okupacije in katastrofalnih vojn, zaradi katerih so bila njihova ozemlja priključena Italiji". "Spomnimo se torej žrtev našega Risorgimenta in našega Odporništva, spomnimo pa se tudi tistih Nemcev, Slovencev in Hrvatov z italijanskim državljanstvom, ne samo komunistov, temveč tudi gorečih katoličanov, ki sta jim buržoazni režim po koncu prve svetovne vojne in nato postfašistični režim skušala odvzeti identiteto, jezik in kulturo."
Ob tem je Cossiga - sicer prvi tuji državnik, ki je leta 1992 uradno obiskal samostojno Slovenijo - spregovoril tudi o fojbah: "Prav je, da se ob tej priložnosti spomnimo tudi žrtev fojb, ki sem jih jaz, trideset let po rojstvu Republike, prvi počastil. Takrat sem spomnil, da je bila polovica žrtev fojb slovenskih katoličanov." (STA, lpč)