Bančne dajatve

Prihodki iz tega naslova, ki naj bi sicer znašali okoli milijardo evrov letno, se bodo stekali v poseben sklad, iz katerega bodo banke lahko prejele pomoč v primeru novih kriz.

Nov zakon naj bi davkoplačevalce zaščitil pred porabo njihovega denarja za reševanje tveganju preveč naklonjenih bank, sprejet pa naj bi bil do konca letošnjega leta. Osnutek zakona predvideva, da bo prispevek vsake banke odvisen od njenega poslovnega tveganja. Dajatev bodo morale plačevati vse kreditne institucije s sedežem v Nemčiji, torej tudi hranilnice in razne specializirane banke. Plačevanja pa bodo oproščene na primer zavarovalnice in hedge skladi.

Prav tako sprememba zakonodaje uvaja nova pravila v postopku reševanja največjih bank. Ta naj bi zagotovila, da bodo banke, ki so velikega pomena za državni finančni sistem, hitro sanirane, ne da bi to povzročalo večje pretrese na finančnih trgih. Med drugim bi finančni regulatorji pri reševanju bank velikega pomena imeli pravico prenosa najpomembnejše lastnine na drugo zasebno banko ali državno institucijo.

O uvedbi posebne bančne dajatve že več mesecev teče razprava v EU. Uvedbo posebnega davka sta poleg Nemčije napovedali še Francija in Velika Britanija. Vendar pa so se države do sedaj zavzemale za skupno evropsko obravnavo tega vprašanja, s čimer bi preprečili zmanjševanje konkurenčnosti evropskih bank ali njihovo selitev na ugodnejša območja.

Razprava teče tudi na globalni ravni, med drugim so jo odprli na junijskem vrhu skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20). Uvedbi dajatve so takrat najbolj nasprotovale Kanada, Japonska in Brazilija, katerih banke so bile manj izpostavljene slabim kreditom in zato v času finančne krize tudi niso potrebovale državne pomoči. Te države sedaj nasprotujejo dodatnemu obremenjevanju finančnih institucij. (STA, lpč)