Siljenje v nadurno delo

Tako je v odzivu na navedbe predstavnikov Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije zapisal predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin.

V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije so v sredo napovedali, da bodo na državni zbor naslovili prošnjo za avtentično razlago, kateri zakon - o zdravniški službi ali o delovnih razmerjih - je pomembnejši in na podlagi katerega naj v zdravstvenih zavodih organizirajo delo.

Predsednik Fidesa Kuštrin pa v današnjem sporočilu za javnost poudarja, da je odločitev združenja, da se glede interpretacije dovoljenega števila nadur za zdravnike obrne na državni zbor, "dokončni dokaz o tem, da so neuradne razlage ministrstva za zdravje napačne in da je ministrstvo z njimi prekoračilo pooblastila". Dopis združenja dokazuje, da se zdravnikom ni treba bati zavrniti dela, ki presega 170 nadur letno, kajti delodajalec jih ne sme sankcionirati, meni Kuštrin.

Zakon o delovnih razmerjih jasno določa letno kvoto 170 nadur, ki jih zdravnik še lahko opravi. Kljub temu se združenje obrača na državni zbor po avtentično razlago, v želji, da bi direktorji zdravstvenih zavodov zdravnikom vsak teden naložili 8 dodatnih nadur, brez letne omejitve, torej tudi po 500 dodatnih nadur na letni ravni, opozarja predsednik Fidesa.

Po njegovih navedbah združenje noče razumeti, da delovnopravna zakonodaja velja tudi za zdravnike. "Ker so zdravniki oddali nesoglasja za dodatno nadurno delo, želijo direktorji zeleno luč politike, da zdravnike v nadurno delo prisilijo," poudarja. Zato Kuštrina skrbi tudi za varnost bolnikov. Te bi namreč zdravili "zdravniki, utrujeni zaradi številnih prisilnih nadur in pod pritiskom zaradi dodatnega dela proti svoji volji".

Ob tem izpostavlja "izsiljevanje in nekooperativnost na vladni strani". Kot pojasnjuje, zdravniki nimajo ne želje ne moči, da bi v neenakem dialogu z vlado poskušali meriti moči. "Enostranski postopki vlade so nas potisnili v položaj, da smo se odrekli prostovoljnemu nadurnemu delu," je zapisal Kuštrin.

Napoveduje, da bodo od 1. septembra opravljali vse redne delovne zakonske obveznosti, enako, kot vsi drugi zaposleni v Sloveniji. "Neodgovorno je, da je vlada tri mesece ignorirala vsa naša opozorila, pet minut pred dvanajsto pa nas obtožuje. Pri tem se ji žal pridružujejo tudi nekateri direktorji," je prepričan predsednik Fidesa. (STA, lpč)