Nočemo nižjega standarda

Z izjavo, da je treba ukrepe za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in brzdanje javnega dolga sprejeti nemudoma, se tako strinja kar 80 odstotkov vprašanih v Sloveniji. Čeprav je delež pritrdilnih odgovorov na tako vprašanje visok, pa jih obenem 54 odstotkov meni, da javnofinančna konsolidacija trenutno ni prednostna naloga, 36 odstotkov pa jih je nasprotnega mnenja.

Glede strinjanja z nujnostjo ukrepov za stabilizacijo javnih financ so Slovenci nad povprečjem EU (74 odstotkov), medtem ko se z izjavo o prioritetnosti ukrepov za javnofinančno konsolidacijo v celotni uniji strinja 53 odstotkov vprašanih, nestrinjanje pa jih izraža 35 odstotkov. Slovenci so pri obeh vprašanjih med bolj naklonjenimi javnofinančni konsolidaciji.

Slovenci se v približno takšnem deležu (72 odstotkov), kot je povprečje vseh vprašanih v EU (74 odstotkov), strinjajo s tem, da so reforme potrebne za soočanje s prihodnostjo. Nekoliko manj navdušeni so nad izjavo, da je potrebno reforme izvesti, tudi če to pomeni, da mora sedanja generacija nekaj žrtvovati v prid prihodnjim. V Sloveniji se jih s to izjavo strinja 65 odstotkov vprašanih, v sedemindvajseterici pa je povprečje 71 odstotkov.

Najbolj zagnani reformatorji so sicer v Španiji, na Finskem, v Belgiji, Bolgariji in Veliki Britaniji, še najmanj pa v Franciji, na Slovaškem in v Litvi ter na Danskem, čeprav so tudi tam pozitivni odgovori v večini.

Na vprašanje, ali so pripravljeni na znižanje trenutnega življenjskega standarda, če bi se s tem zagotovila varna prihodnost za naslednje generacije, pa jih je v Sloveniji kar 66 odstotkov odgovorilo, da se s tem ne strinja, le 30 odstotkov pa je temu pritrdilo. V EU se je z izjavo v povprečju strinjalo 46 odstotkov vprašanih, nestrinjanje pa jih je izreklo prav tako 46 odstotkov.

Slovenci so obenem manj naklonjeni zadolževanju za financiranje protikriznih ukrepov. Medtem ko je povprečje v EU pri odgovorih v prid povečanju primanjkljaja in dolga v kriznih časih 46 odstotkov za in 36 odstotkov proti, pa se v Sloveniji s tako trditvijo ne strinja 47 odstotkov vprašanih, strinja pa 43.

Najbolj naklonjeni keynesianskim ukrepom so na Slovaškem, Švedskem, Irskem in Finskem, najmanj pa v Latviji, na Nizozemskem, v Nemčiji in Grčiji.

Velika večina vprašanih v EU se sicer strinja, da bi bilo potrebno za bolj učinkovit spopad s trenutno krizo okrepiti usklajevanje gospodarskih in finančnih politik med članicami.

S potrebo po boljši gospodarski koordinaciji v EU se strinja 75 odstotkov vprašanih v EU. Najbolj so temu naklonjeni na Slovaškem, v Belgiji, na Cipru in na Danskem, kjer delež pozitivnih odgovorov presega 85 odstotkov. Najmanj pa se za močnejše usklajevanje ogrevajo v Estoniji, na Portugalskem in v Veliki Britaniji, kjer je delež pozitivnih odgovorov pod 65 odstotkov. Glede na enako vprašanje v jesenskem Eurobarometru se je podpora tej ideji v večini držav okrepila.

V Sloveniji je močnejšemu usklajevanju naklonjeno 81 odstotkov vprašanih, 13 odstotkov pa ne.

Spomladanski Eurobarometer je letos spomladi v obliki obiskov na domu potekal med 5. in 28. majem. Celotni vzorec v EU je bil 26.641 vprašanih, v Sloveniji pa 1010. (STA, lpč)