Sežiganje korana

Zelo znana misel, da „kdor sežiga knjige, bo nekoč sežigal tudi ljudi“ preprosto ne drži. Uničevanje ljudi gre državam boljše od rok kot uničevanje knjig. Uničevanje knjig je sorazmerno visok civilizacijski dosežek. Ko je rimski cesar Kaligula ugotovil, da imajo v rimskih knjižnicah tudi dramo Julija Cezarja, pa njegovo zgodovino Etruščanov, pa še nekakšen esej, je takoj ukazal, da vse to izločijo. Da ne bi v naslednjih tisočletjih kdo prebiral Cezarja in mislil, da je pisatelj, on, Kaligula, pa ne. Sveti Hieronim je bil doma iz Stradona, nekateri pravijo, da je Stradon ležal tam, kjer danes najdemo Knin. Hrvati pa so baje našli Stradon nekje v Istri. Ohranjen pa je podatek, da si je sveti Hieronim dopisoval z „devicami in vdovami iz Emone“. Jasno je torej, da je ta sveti Hieronim vsekakor bil Balkanec. V Rimu mu je dve sto prevajalcev pomagalo prevajati sveto pismo v latinščino. Potem se je preselil v Jeruzalem, se naučil hebrejsko in prevedel sveto pismo. Bistvo pa je, da je dal uničiti vse starejše prevode Svetega pisma v latinščino, pa tudi vse prevode v grščino, če se niso ujemali z njegovim prevodom. Ko ameriški pastor Jones napove slovesen sežig korana ob obletnici enajstega septembra, začenja proces sežiganja svetih knjig. Vprašati se moramo ali je to sežiganje v enaindvajsetem stoletju lahko kaj več kot zgolj simbolično. Če smo natančni, brez televizijskih postaj, brez dve sto desetih intervjujev, ki jih je dal pastor Jones, muslimani po svetu ne bi noreli, ker sploh ne bi zvedeli, kaj floridski pastor namerava. Podobno kot je bilo z danskimi karikaturami preroka Mohameda: brez televizije bi ostale res zgolj in samo karikature. Američani in Evropejci so pravilno opazili, da lahko sežiganje knjig, v tem najnovejšem primeru korana, povzroči tudi človeške žrtve. Ampak ne Američani in ne Evropejci nočemo opaziti, da nekatere civilizacije s svojimi načeli povzročajo žrtve pri nekih drugih civilizacijah. Še več, povzročajo izumiranje lastnih civilizacij. Ta načela so lahko zapisana v ustavah, v vladnih programih, v znanstvenih publikacijah. Vendar, da bi postala uničujoča, morajo prodreti v množične medije, tam pa se lahko obdržijo v dovolj učinkoviti obliki samo, če se zlepijo s kulturno produkcijo in tako postanejo splošno javno mnenje posameznih narodov in držav. Koran temelji na polemiki z židovsko in krščansko vero iz šestega stoletja našega štetja. Če začne nekdo sežigati koran, bo moral spodnesti tudi stare verzije židovske in krščanske religije, to pa pomeni, da bo moral spodnesti tudi nove verzije teh dveh znamenitih ideologij. Tako bodo na koncu začeli kje na svetu zažigati celo nacistične in marksistične knjige! Vemo, da se ne obnese. Uničevanje nacističnih in sploh rasističnih knjig je bilo v zadnjih šestdesetih letih temeljito, rezultati pa nikakršni. Še pred nekaj desetletji so bile na svetu v največjih nakladah razširjane knjige Vladimirja Iljiča Lenina in Mao ze donga. Danes ne več. Pa je kaj zaleglo? Je kaj manj socialističnih idej? Pastor Jones me spominja na novi predlog medijskega zakona. Po televiziji sem slišal, da je najvažnejše za televizijo, da se politiki ne morejo vmešavati v program. V Sloveniji gre za svojevrsten sežig vpliva politikov na medije, posebej še nacionalno televizijo in radio. Skoraj bi rekel, da je slovenski poskus nevarnejši kot floridski pastorja Jonesa. Slovenski novinarji so vedno pod vplivom kakšne stranke, če ne ene, pa druge, če pa si nobena stranka ne zagotavlja stalnega vpliva, potem se pač posamezni novinarji prodajo posameznih politikom. Tako kot se nogometaši in košarkarji prodajajo najboljšim ponudnikom. Vendar pri nogometaših in košarkarjih je vse skupaj vseeno malo bolj pregledno. Končno pa, tudi politiki so samo igralci, ki se morajo uspešno tržiti tako pri publiki kot pri svojih strankah. Če bo novi medijski zakon sprejet, bo hudo narobe. Že zdaj je nacionalna televizija namenjena predvsem športnim, državnozborskim in cerkvenim aktivnostim. Košarka, nogomet, državni zbor in katoliška in muslimanska cerkev pa le niso tisto, kar bi bilo za delovanje države najvažnejše. Vse našteto bi bilo mogoče pogrešati. So pa nekatera vprašanja, ki jih civilizacija vseeno mora sproti obdelati. “Sproti“ pomeni najbrž, da brez mečkanja in nakladanja, brez moraliziranja, zavajanja in zavlačevanja. Če ljubljanski župan sezida stadion brez kritja, je to neverjetno, vendar da ga na novih volitvah podpirata ministrica za notranje zadeve in minister za pravosodje, to je pa katastrofa. Ljubljančani si lahko izvolijo starega župana, vendar potem bo potrebno Ljubljano ukiniti in Ljubljančane strpati v popravna taborišča, kako bosta to opravila zdajšnja notranja ministrica in zdajšnji pravosodni minister, ko pa podpirata prav tega župana in njegov stil gradnje stadionov? Tako vidite, eksotični pastor na Floridi začne sežigati koran, posledice pa vodijo k ukinitvi države na Balkanu, zaenkrat samo ene, manjše, najbrž bodo pa sledile še druge. Balkanski prevajalec sveti Hieronim je pa začel z uničevanjem različnih prevodov. Res bi bil primeren za zaščitnika evropske prevajalske službe, s tem pa tudi za zaščitnika Evrope kot take.