"Minsko polje" za papeža

Papež Benedikt XVI. se v četrtek odpravlja na zgodovinski, a precej kočljiv obisk v Veliko Britanijo. Prvi uradni obisk kakega vodje rimskokatoliške cerkve na Otoku od razkola med Angleško cerkvijo in Rimom v 16. stoletju bo potekal v senci razkritja spolnih zlorab s strani pedofilskih duhovnikov ter napetosti z anglikansko cerkvijo. Benedikt XVI. bo štiridnevno turnejo začel v škotskem Edinburghu, kjer se bo sestal z britansko kraljico Elizabeto II., poglavarko anglikanske cerkve. Od tam bo odpotoval v Glasgow, nato pa naprej v Anglijo, kjer bo obiskal Birmingham in London. Na programu ima tudi srečanje z britanskim premierom Davidom Cameronom, na množičnih shodih z verniki pa mu bodo med drugim zapeli Susan Boyle in glasbena skupina The Priests, ki jo sestavljajo trije irski duhovniki.

Tokratni obisk bo prvi uradni obisk kakega papeža na Otoku po skoraj petsto letih, hkrati pa tudi prvi papeški obisk po letu 1982, ko se je pri Britancih na pastoralnem obisku mudil Janez Pavel II. V vse bolj sekularni Veliki Britaniji sicer živi dobrih pet milijonov katolikov, ki predstavljajo manj kot deset odstotkov vseh prebivalcev. V Vatikanu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ocenjujejo, da je nasprotovanje papežu in njegovim nazorom tu močnejše kot kjerkoli drugje.

Kot navaja nemška tiskovna agencija dpa, se je struktura britanske družbe od leta 1982 bistveno spremenila. Postopno izgubljanje vere so še zaostrili dogodki, kot je nedavno razkritje spolnih zlorab v katoliški cerkvi po vsem svetu, pa tudi notranji spor v anglikanski cerkvi zaradi vprašanj, kot so ženske škofinje in homoseksualni duhovniki. K celibatu anglikanski duhovniki - za razliko od katoliških - sicer niso zavezani.

Poleg tega je podobo Otoka spremenilo intenzivno priseljevanje, po zaslugi katerega se je število katolikov - na račun priseljencev iz držav, kot so Poljska, Indija, afriške države in Filipini - občutno povečalo. "Nazadnje, leta 1982, je obstajala dobronamerna radovednost glede katolicizma. Tokrat je družba v svojem stališču glede verskega prepričanja in do določene mere tudi glede Katoliške cerkve precej bolj kritična," je ob tem menil vodja katolikov v Angliji in Walesu, nadškof Vincent Nichols.

Teren, po katerem bo moral 83-letni Benedikt XVI. krmariti v naslednjih dneh, bo precej spolzek že zaradi vsaj uradno osrednjega namena obiska. Na maši v Birminghamu bo namreč za blaženega razglasil Johna Henryja Newmana (1801-1890), slovitega kardinala, pisca in misleca ter enega najbolj znanih spreobrnjencev iz anglikanske v katoliško vero. Pot za njegovo beatifikacijo se je odprla lani, ko je Benedikt XVI. uradno potrdil, da je bila nenadna ozdravitev nekega ameriškega diakona leta 2001 čudež, ki se je zgodil na priprošnjo Newmana. Newman je ena najbolj uglednih cerkvenih osebnosti 19. stoletja, vendar so mnenja o tem, ali je bil tradicionalist ali pa si je prizadeval za modernizacijo katoliške cerkve, še vedno deljena. Tako kot tudi to, ali je bil homoseksualec ali ne. Kar 30 let je namreč živel s tesnim prijateljem, duhovnikom Ambroseom St. Johnom, s katerim si tudi delita grob.

Poleg verskih razprav se bodo ob obisku zagotovo razvnele tudi razprave o pedofiliji v vrstah katoliške cerkve. Kot piše dpa, so razkritja spolnih zlorab s strani katoliških duhovnikov, ki jih je cerkev dolga leta prikrivala, katoliško skupnost na Otoku sicer prizadela manj kot v nekaterih drugih državah, kot so Irska, Belgija, Nemčija in ZDA.

V Vatikanu zaenkrat niso potrdili, ali se bo Benedikt XVI. med obiskom osebno srečal z žrtvami spolnih zlorab, vendar poznavalci menijo, da bo do srečanja prišlo, kot je že ob obiskih papeža v Avstraliji, ZDA in na Malti. Skupina "Minister and Clergy Sexual Abuse Survivors", ki predstavlja žrtve zlorab, je napovedala, da želi Benediktu XVI. ob tem izročiti kopijo knjige, v kateri so zbrali podatke o primerih zlorab, ki so se dogajale v Veliki Britaniji.

Britanci za ta konec tedna napovedujejo proteste, na katerih se bodo tistim, ki cerkvi in Benediktu XVI. osebno očitajo prikrivanje zlorab ter nepripravljenost kaznovati odgovorne zanje, pridružili še tisti, ki Vatikanu zamerijo stališča, kot so nasprotovanje splavu, kontracepciji, ženskam duhovnicam in pravicam istospolnih parov do posvojitve. Na največjem protestu v Londonu naj bi se po zdajšnjih ocenah zbralo kakih 2000 ljudi, piše AFP in dodaja, da to relativno nizko število odraža, da so Britanci glede papeževega obiska predvsem indiferentni. To potrjujejo tudi javnomnenjske raziskave.

V torek objavljena anketa je na primer pokazala, da so štirje od petih Britancev glede obiska brezbrižni in neopredeljeni, 77 odstotkov pa jih je jeznih zaradi visokih stroškov obiska. Obisk naj bi namreč Britanijo stal več kot 20 milijonov evrov in večina tega denarja bo šla - glede na to, da se bo papež v Veliki Britaniji mudil na povabilo kraljice - iz davkoplačevalskih žepov.

Od tega naj bi vlada prispevala 14,5 milijona evrov, katoliške cerkve po državi pa še do 12 milijonov evrov za "verske vidike" obiska. Od tega so jih šest milijonov že zbrale, preostanek pa naj bi nabrale z zaračunavanjem vstopnin za javne dogodke s papežem. Ti prispevki romarjev, kot jih imenujejo predstavniki cerkve, naj bi znašali od šest do 30 evrov. (STA, mh)