"Zunanji politiki EU grozi zdrs v irelevantnost"

Predsednik republike Danilo Türk v odločitvi zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton o imenovanjih na visoke položaje v evropski diplomaciji vidi "pomanjkanje občutljivosti za realne potrebe držav, kot je Slovenija". Kot je še dejal, imamo v Sloveniji zdaj "vse razloge, da ne zaupamo v evropsko birokracijo v enaki meri kot doslej".

Zunanja politika EU je "v nevarnosti, da bo zdrsnila v irelevantnost" in ena od ilustracij tega je tudi vzpostavljanje skupne diplomatske mreže, je v današnjem pogovoru z novinarji v Ljubljani menil Türk.

Opozoril je tudi na nekaj drugih neuspehov na področju zunanje politike EU, med drugim na lanski podnebni konferenci v Koebenhavnu ter nazadnje ta teden ob neizglasovanju predloga o posebnem statusu EU v Generalni skupščini Združenih narodov.

Ashtonova je v sredo v Bruslju razkrila seznam 29 imenovanj na visoke položaje v evropski diplomatski službi, med novoimenovanimi veleposlaniki EU v tretjih državah pa ni nobenega Slovenca. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je v sredo nad tem že izrazil razočaranje, predsednik Türk pa je danes dejal, da "občutek razočaranja morebiti ni neutemeljen, a hkrati tudi ni presenetljiv, kajti EU prinaša tudi razočaranja".

"To je politično vprašanje; ne gre le za izbor diplomatov, ampak tudi za politično občutljivost do držav, ki so v EU 'novejše'. EU se bo morala zelo temeljito zamisliti nad temi praksami," je bil oster predsednik.

Sicer pa je opozoril, da skupna evropska zunanja politika ni nadomestilo za zunanjo politiko posameznih držav. "Slovenija je suverena država z lastno zunanjo politiko in se ne more zanašati na zunanjo politiko EU. Ta nima enotne zunanje politike, pokuša sicer izdelati skupno zunanjo politiko, a pri tem prizadevanju ni uspešna," je dodal. Po njegovem prepričanju je EU "zelo šibka pri določanju zunanjepolitičnih prioritet".

Predsednik je bil kritičen tudi do neenotnosti v EU ob junijskem glasovanju na zasedanju Sveta ZN za človekove pravice o izraelskem napadu na konvoj s pomočjo za Gazo. Ne le, da EU v tem primeru ni uspela vzpostaviti enotnega stališča, ampak se je skušala zateči k vzdržanju, je opozoril.

"Vzdržanje pa ni politika, kvečjemu najmanjši skupni imenovalec," je opozoril Türk, ki ne vidi nič dobrega v tem, da bi se skupna zunanja politika EU zreducirala na najmanjši skupni imenovalec.

Po njegovih besedah se moramo zavedati, da Slovenija ima svoja stališča in svojo zunanjo politiko, ki jo je pokazala tudi v konkretnem primeru, ko je glasovala za resolucijo, ki je obsodila napad na konvoj za Gazo. (STA, lpč)