Kultura / Preproge in kvote domače glasbe

V Indiji smo, v Jaipuru. Peljejo nas v prodajalno preprog. Najprej se ustavimo v delavnici, kjer preproge še zadnjič počešejo in operejo. Lastnikov sin je zaskrbljen zaradi Nemčije. Z interneta je snel natančen podatek, da je bil v petnajstih nemških zveznih državah lani prirastek prebivalstva negativen. Samo v Berlinu je bil pozitiven, tam pa je veliko Turkov. Zdaj me sprašuje, kaj vendar dela Angela Merkel? Po njegovem mnenju bi naj imela Nemčija okoli tri sto, morda celo štiri sto milijonov prebivalcev. Vsaj nekateri od njih bi prihajali v Indijo in kupovali preproge. Če bodo v Nemčiji prevladali Turki, bodo Turki hodili kupovat preproge v Carigrad in Alanyo! Izmenjava še nekaj besed o Sloveniji, Slovenijo dobro pozna, zaradi turistov in kupcev preprog. Žuli ga pa težko vprašanje, zakaj nima Slovenija trinajst milijonov prebivalcev, kakor bi se po indijskih merilih spodobilo. Pogleda me v oči in vpraša: „Zakaj se ne razmnožujete?“ Če bi nas bilo trinajst milijonov, mu razložim, bi si sami tkali preproge. Vmes nam je namreč lastnik trgovine razložil, koliko plača svobodnim umetnicam za tkanje preprog, po moje je močno pretiraval, ker če ne bi, je tudi v Sloveniji že napočil čas tkanja preprog na domu. Pa menda še nikakor ni. Ko smo si v prodajalni ogledali preproge in se je svileni lesk prelival in cene so se bliskovito zniževale, mi je postalo kristalno jasno, da kvalitetni izdelki in kultura v Sloveniji nista mogoča.

Kako naj Indijcem razložim, da se vsak evropski ali azijski sesalec za prah bliskovito pokvari, dokler se pa ne, pa neznosno ropota in zato doma pač nimamo preprog. Služabnikov namreč tudi ne. Lastnikov sin se sprašuje o prebivalstvu Madžarske in Avstrije. Državi bi morali imeti po petdeset milijonov prebivalcev. Hrvaška bi jih naj imela petindvajset milijonov. Tudi je že prebral na Internetu, da bo število Italijanov do leta dva tisoč petdeset upadlo za dvajset milijonov, ker mladi moški živijo kar pri mamah in ne delajo otrok. Zakaj Evropejci na vsak način želite izumreti? In ponovno vprašuje, kako misli Angela Merkel rešiti evropsko gospodarstvo?

Med glasbo in preprogami ni velike razlike. Če se spomnim na slovensko zabavno glasbo, se pač ne spomnim na kaj vzpodbudnega. Glasbeniki so pretežno starčki in poslušamo jih že desetletja. Glasbene kvote v radijskih programih bi naj zagotovile vsaj nekaj možnosti, da komponisti, glasbeniki in pevci preživijo. Vendar tudi, če bi slovenski mediji sto odstotno vrteli samo slovensko glasbo, bi še vedno imeli nezanesljive glasbene urednike, ki pač vrtijo slovensko glasbo, ker jo pač morajo in še to po nerazumljivih privatnih kriterijih. Da bi jo naročali in sponzorirali – to menda ni mogoče. Natečaji za slovensko popevko in za Evrovizijo pa s svojimi čudaštvi stvar še poslabšajo. Prvi in drugi program radia Slovenije pa sta s svojimi informativnimi oddajami nujno potrebna za preživetje države. Vendar nenehno ugašam radio, pač zaradi obupne glasbe. Ni mogoče dalj časa vzdržati drugje kot na tretjem programu, tam je pa dolgčas. Slovenija je obdana (s prej omenjenimi državami): Hrvati vrtijo na vseh postajah pretežno hrvaško glasbo. Slovenske seveda ne. Njihova ima svetle trenutke, celota pa je bedna. Italijani vrtijo na vseh postajah pretežno italijansko glasbo. Slovenske seveda ne. Italijani imajo ogromno produkcijo, trudijo se, večinoma po nepotrebnem. Še sreča, da ne delajo preprog. Avstrijcem se je po Mozartu vstavilo. Tudi z Madžari ni nič. Srbi, Romi in Albanci pa dokazujejo, da je Balkan cepljen proti glasbeni kreativnosti. Pa še slovenskih popevk nočejo vrteti. Umetnost in kultura na Balkanu sta čista katastrofa. Kar je logično, saj tukaj ne najdemo skoraj nič prebivalcev. Kadar se malo razmnožijo, se hitro pobijejo med sabo.

Ni problem, da bi v slovenskih medijih moral poslušati samo slovenske izdelke: ampak najprej bi morala slovenska civilizacija najti način, kako bo te izdelke vsako leto pomlajevala z novimi. Če Italijani vrtijo svoje popevke, vrtijo nekakšne nove, tudi, če so zanič, Slovenski mediji vrtijo sicer izbrane in kvalitetne, vendar prastare italijanske popevke. Če vrtijo ameriške, se pa spet jasno kaže, da je Slovenija zgolj kulturna kolonija, ki pač vrti vse tisto, kar je bilo najboljše pred desetletji, recimo v dvajsetem stoletju, če pa že vrti kaj novega, potem so to samo tisti naj in naj in najbolj množični izdelki. Še sreča, da Slovenija ne dela preprog. Pač pa šiva avtomobilske prevleke. Kadar ji dovolijo.

Kakšno močno odločitev bo potrebno sprejeti. Na primer ukinitev Ministrstva za kulturo. Ker pač veliko stane, ne ukrene pa ničesar v zvezi s trženjem slovenske glasbe. Ker pač tega ne zmore. Brez velikih glasbenikov in silne glasbe pa ni mogoče snemati dobrih domačih filmov, tudi ne delati predstav za otroke in lutkovnih predstav. In televizijskega programa za otroke. Brez lastne glasbe je narod obsojen na izginotje! Država pa na propad. Sesalci za prah (če bodo kdaj delovali) in preproge (kupljene po Afriki in Aziji), ne morejo mnogo pomagati.