V DZ tudi o NLB

Država bi morala sodelovati v dokapitalizaciji NLB, odvisno pa je, kako se bo s partnerji dogovorila, da bi banka tudi z manjšinskim lastništvom države ostala neodvisna in s tem sistemska institucija v Sloveniji, pravi finančni minister Franc Križanič. Ob nesodelovanju bi lahko država "zamudila" tudi 500 milijonov evrov, pravi. "Analize kažejo, da bi, če ne bi sodelovali pri dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke (NLB) in se bo ta odvijala po tržni vrednosti ter bo kasneje, ko se bo trg normaliziral, ta cena dosegla 2,5-kratnik tržne vrednosti, zlasti če bo prišlo do prestrukturiranja lastništva, lahko izgubili tudi do pol milijarde evrov," je danes v okviru razprave v DZ o upravljanju državnih naložb dejal Križanič.

Meni, da bi morali v projektu dokapitalizacije sodelovati, odvisno pa je, kako bodo skušali s partnerji vzpostaviti stabilno lastništvo banke. "Morda tudi ne, da bi bila država 51-odstotni lastnik, vendar da bi našli druge možnosti, da banka ostane samostojna, neodvisna in s tem pomembna sistemska institucija v Sloveniji in na zahodnem Balkanu, ter da bi s tem vse ingerence nadzora, razen tistih na ravni EU, ostale v Sloveniji," pravi minister.

Lastniška razmerja lahko ostanejo takšna, kot so sedaj, ko država banko obvladuje skupaj s KBC po sporazumu, lahko pa se razdeli na več partnerjev, pri čemer mora biti jasna zaveza, ki bi preprečila, da bi NLB postala hčerinska družba in tako le hranilnica.

Ministrstvo za finance je v okviru priprave strategije upravljanja kapitalskih naložb države oblikovalo tudi strategijo lastništva države v NLB, ki bo, če jo bo potrdila vlada, osnova za pogajanja pri dokapitalizaciji in glasovanje na skupščini NLB 25. novembra.

Ta dokument po pisanju današnjih Dnevnika in Dela predvideva, da bi država v srednjeročnem obdobju ostala večinski lastnik NLB, pri čemer bi konsolidirala in zvišala državni delež.

Križanič je na očitke nekaterih poslancev glede vloge NLB med krizo dejal, da je banka odigrala pomembno vlogo pri spopadu s krizo. "Ustrezno likvidnost gospodarstva smo zagotavljali pretežno prek NLB in z izdajo zakladnih menic ter kasneje obveznic. Je institucija, ki je bila velikega pomena za normalno preživetje krize," je dejal.

Državno premoženje po njegovih besedah prinaša skupno 94 milijonov evrov iz dividend. "Če se bi to odprodalo, bomo imeli nekaj časa iz kupnine ugodne razmere, kasneje pa tega vira ne bo več," je dejal minister. (STA, mh)