Venezuela pred volitvami

V Venezueli bodo v nedeljo parlamentarne volitve, na katerih bo za razliko od volitev leta 2005 sodelovala tudi opozicija. Narodna skupščina je od zadnjih volitev v rokah levičarskega predsednika Huga Chaveza, opozicija pa upa, da bo njegov vpliv zmanjšala. Volitve bodo tudi neke vrste plebiscit o Chavezu.

Na volitve je povabljenih skoraj 18 milijonov Venezuelcev, ki bodo med okoli 300 kandidati izbirali 165 poslancev narodne skupščine. Chavezova Združena socialistična stranka Venezuele (PSUV) želi na volitvah dobiti dvotretjinsko večino, to je okoli 110 sedežev v skupščini. To bi predsedniku ob minimalnem nasprotovanju še naprej omogočalo sprejemanje zakonov, s katerimi gradi svoj model socialistične države.

Poraz PSUV bi po besedah Chaveza zadal hud udarec venezuelski socialistični revoluciji. "Gre za zmago in poglobitev socialistične revolucije, pospešitev politične in socialne tranzicije v Venezueli, pokop starega modela in izgraditev novega," je nedavno dejal glasni levičarski predsednik, ki se je na oblast povzpel pred 11 leti, odtlej pa je trn v peti Zahodu, predvsem ZDA.

Opozicija na drugi strani upa na volilni uspeh, ki bi v Venezueli znova omogočil pravo parlamentarno razpravo. Parlamentarne volitve leta 2005 je opozicija bojkotirala, saj ni zaupala novemu elektronskemu načinu glasovanja. Njena volilna odsotnost je Chavezu in njegovim privržencem omogočila kar 80-odstotno večino v parlamentu, vladnim kritikom pa odvzela ključni prostor za izražanje stališč.

Tokrat se je več kot deset opozicijskih strank združilo v koalicijo Miza demokratične enotnosti ("Mesa de la Unidad Democratica"). "Smo v večini in moramo premagati strah," je dejal eden od opozicijskih kandidatov Enrique Mendoza. Chavez je opozicijo medtem označil za "lakaje oz. petokolonaše" imperialnih sil, ki skušajo z okupacijo narodne skupščine znova prevzeti nadzor nad Venezuelo in jo spremeniti v "kolonijo gringov".

Opozicija pa mu odgovarja, da vsak dan več Venezuelcev zavrača komunizem po kubanskem zgledu. Da bo v nedeljo napeto, kažejo tudi javnomnenjske raziskave. Te napovedujejo ali izenačenje med opozicijo in privrženci Chaveza ali pa le tesno vodstvo PSUV.

Glede na anketo, ki jo je objavil provladni institut GIS XXI, naj bi socialistična stranka dobila od 50,6 do 54,6 odstotka glasov, s čimer bi zaradi proporcionalnega volilnega sistema dobila 110 sedežev, ki si jih želi. Chavezovi privrženci, t.i. "Chavistas" so sicer že pred meseci 87 volilnih okrajev preoblikovali sebi v prid.

Vsekakor pa bodo volitve, ki bodo potekalo dve leti pred za december 2012 predvidenimi predsedniškimi volitvami, plebiscit o samem Chavezu. Po nekaterih anketah populistični predsednik uživa manj kot 40 odstotkov podpore.

56-letni Chavez, glasen kritik ZDA in občudovalec dolgoletnega kubanskega voditelja Fidela Castra, je v več kot desetih letih na oblasti nacionaliziral ključne veje industrije in medije ter uvedel zdravstvene in izobraževalne programe za revne, hkrati pa okrepil pritisk na opozicijske skupine in politične oporečnike.

Njegova gospodarska politika je državo pahnila v bedo. Bruto domači proizvod Venezuele je lani padel za 3,3 odstotka, inflacija pa je bila rekordna, 25-odstotna. Po pričakovanjih bo Venezuela tudi letos ostala v recesiji.

Slabo luč na Chaveza meče tudi naraščanje nasilja. V letu 2009 so v Venezueli po poročanju časnika El Nacional zabeležili več kot 19.000 umorov, kar statistično pomeni umor na vsakih 27 minut. O nasilju je pod naslovom "Venezuela, smrtonosnejša kot Irak" poročal tudi New York Times, kar je Chaveza zelo razjezilo. Poročanje je označil za medijsko kampanjo "kontrarevolucionarnih sil".

Opazovalci napovedujejo, da se bodo takoj po zaprtju volišč pojavile obtožbe o volilnih poneverbah. Očitno jih pričakuje tudi Chavez, ki je dejal, da bodo "buržoazni izgredniki kričali o prevari in skušali zanetiti ogenj v državi". Namignil pa je tudi, da se bo odzval na vsakršne poskuse destabilizacije.

Volitve, ki se jih bo pričakovanju opazovalcev udeležilo več volivcev kot v minulih letih, bodo po srednjeevropskem času potekale od 14.30 v nedeljo do 2.30 v ponedeljek. (STA, mh)