Stavka v javnem sektorju

Stavke, ki bi povezala tolikšno število različnih skupin zaposlenih v javnem sektorju, v samostojni Sloveniji še ni bilo.

Stavko so skupaj napovedali sindikati policistov, carinikov, veterinarjev, gasilcev, zaposlenih v kulturi, na upravnih enotah in občinskih uradih, centrih za socialno delo, RTV Slovenija, del zaposlenih v zdravstvu in sociali.

Napovedi, ki so jih posredovali javnosti ob prvi grožnji s stavko, so govorile o okrog 80.000 stavkajočih. V zadnjih dneh pa so se v sindikatih ocenam o številu stavkajočih izognili. Pojasnili so le, da so k stavki pozvali ne le članstvo, ampak tudi ostale zaposlene in da so prepričani, da se ji bodo pridružili.

Klasična oblika stavke, da bi preprosto nehali delati, v javnem sektorju ni mogoča, saj morajo stavkajoči upoštevati zakonske omejitve in vrsto nalog, ko gre na primer za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja ali za mednarodne obveznosti, opravljati tudi v času stavke. V sindikatih tudi poudarjajo, da je stavka usmerjena proti vladi in ne državljanom, ki naj bi jo občutili v čim manjši meri.

Stavka bo potekala na delovnih mestih, njena oblika pa bo prilagojena delovnemu mestu in okolju, kjer zaposleni opravljajo svoje naloge. Ponekod naj bi bilo delo upočasnjeno, potekalo naj bi z manjšo intenzivnostjo, nekatere naloge in dela naj bi počakale na konec stavke. Spet drugje, denimo v policiji in carini, naj bi bili pri nekaterih postopkih bolj temeljiti kot sicer. To pa bi, vsaj na večjih mejnih prehodih, lahko imelo za posledico tudi zastoje.

Kako natančno bo stavka potekala in v kolikšni meri jo bodo občutili državljani, bo bolj jasno čez dan. Glede na nekatere javnomnenjske raziskave in komentarje, ki so spremljali napoved stavke, pa ji precejšen del javnosti ni naklonjen. (STA, lpč)