Z virusom nad jedrski program

Mahmoud Jafari, vodja jedrske elektrarne v Bušerju je priznal, da je računalniški virus oziroma ”črv” Stuxnet prizadel tudi nekatere računalnike iranskih strokovnjakov, ki delajo na iranskem jedrskem programu. Povedal je, da posebna skupina strokovnjakov pregleduje računalnike zaposlenih, da bi odstranili sporni program, vendar je istočasno potrdil, da večji del računalniškega sistema ni bil prizadet. Hkrati je iranska državna agencija Mehr potrdila, da so bile z črvom, ki naj bi nastal nekje v Izraelu inficirani internetni (IP) naslovi okoli 30.000 uporabnikov v Iranu. Črv Stuxnet je prvi program, ki je programiran posebej za to, da povzroči škodo v “fizičnem svetu” oziroma da poškoduje delovanje takšnih naprav, kot so energetski sistemi, elektrarne, cevovodi in tovarne. Ker je virus večino škode naredil prav v Iranu, so nekateri strokovnjaki prepričani, da je bil namenjen za povzročanje škode iranskemu jedrskemu programu. Ashgear Zarean, namestnik vodje iranske atomske agencije pa je za Financial Times dejal, da so “preventivni ukrepi še enkrat znova preprečili, da bi črv sovražnikov prizadel Bušer”.

Črv je po oceni nemškega računalniškega strokovnjaka Ralpha Langnerja, ki je analiziral program, sposoben prepoznati nadzorne sisteme v različnih industrijskih kompleksih in jih nato uničiti. Langner sumi, da bi lahko bil Stuxnet namenjen prav za povzročanje škode v Bušerju, kjer so “nepredvidene težave” že doslej povzročile pričetek proizvajanja električne energije v elektrarni. Iranski jedrski program je sicer najpomembnejše sporno vprašanje med zahodnimi državami in Iranom.

Jedrsko elektrarno v Bušerju so uradno predali namenu konec avgusta. Elektrarna, ki so jo načrtovali kar 30 let, sicer elektrike zaenkrat še ne bo dobavljala, a pomeni njeno odprtje po oceni nemške agencije DPA prvovrstni “ruski udarecZahodu”. ZDA so namreč Rusijo večkrat pozvale, naj začetek delovanja jedrske elektrarne v Bušerju preloži, dokler Iran ne dokaže, da ne razvija jedrskega orožja, vendar je ruski Rosatom končal obrat in ga tudi opremil z jedrskim gorivom. Nuklearko ob Perzijskem zalivu je sicer že v 70. letih minulega stoletja začelo graditi nekdanje hčerinsko podjetje nemškega Siemensa Kraftwerk Union AG, v 90. letih 20. stoletja pa je projekt prevzela Rusija. Elektrarna v Bušerju naj bi bila na električno omrežje priklopljena novembra, polno obratovalno moč 1000 megavatov pa naj bi dosegla v šestih do sedmih mesecih. V skladu z dogovorom med Teheranom in Moskvo bo za porabljene gorivne palice, ki so visoko radioaktiven jedrski odpadek skrbela Rusija.

ZDA sicer poskušajo doseči, da bi seTeheran odpovedal lastnemu bogatenju urana in da bi jedrsko gorivo uvažal iz tujine, vendar pa Iran vztraja pri bogatenju urana, zaradi katerega je že več let tarča mednarodnih sankcij, in trdi, da je elektrarna v Bušerju namenjena le miroljubnim ciljem, enako pa velja tudi za proizvodnjo jedrskega goriva.