Vlada sindikatom ne bo popuščala

V delu sindikatov javnega sektorja bodo po današnjem sestanku s predstavnicami vlade razmislili o zaostritvi stavke. Seja stavkovnega odbora, na kateri se bodo o tem dogovorili, se je začela ob 13.30, je napovedal njegov vodja Dušan Miščević, potem ko jim je ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs predstavila interventni zakon.

Vlada namerava vztrajati pri svoji nameri in sindikatom ne namerava popuščati. Poleg interventnega zakona, katerega vsebina sledi dogovoru in ki ga je ministrica dogovorila s sedmimi sindikati, namerava vlada uporabiti še druga pravna sredstva za zamrznitev plač javnih uslužbencev oz. odložitev odprave preostanka plačnih nesorazmerij.

Miščević je poudaril, da so njihove stavkovne zahteve jasne in so se o njih pripravljeni pogajati. Če pa se vlada ne namerava pogajati, se bodo dogovorili o zaostritvi stavke. "Stavkovne zahteve so dovolj jasne, da pogovor ni potreben, ampak izključno pogajanja," pravi. Po več kot dvournem sestanku in seznanitvi z vsebino interventnega zakona, je ta del sindikatov sestanek zapustil. Na pogovorih so ostali le še sindikati, katerih pogajalsko skupino je v preteklih pogajanjih vodil Branimir Štrukelj.

Vlada je skupaj s predlogom državnega proračuna pripravila zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize in v njem določila tudi elemente plač javnih uslužbencev in funkcionarjev v prihodnjih dveh letih. Plače bi, vsaj v prvem letu, ostale zamrznjene na ravni 30. septembra letos.

Ker dogovora z zadostnim številom reprezentativnih sindikatov vlada ni dosegla, bo morala za dosego tega cilja ob interventnem zakonu ubrati še sodno pot. Na sodišču bo zahtevala razvezo 50. člena kolektivne pogodbe za javni sektor, ki zadnji dve četrtini odprave plačnih nesorazmerij predvideva s 1. oktobrom letos oz. prihodnje leto, v primeru odloga z interventnim ukrepom pa zavezuje k poračunu. Razvezo bo vlada zahtevala tudi v povezavi s tarifnim delom kolektivne pogodbe, ki določa končne plačne razrede, ki so jih javni uslužbenci dosegli s plačno reformo, je sindikatom pojasnila ministrica. Kot je povedala, se vlada sklicuje na 112. člen obligacijskega zakonika, ki govori o možnosti odstopa od zavez iz pogodbe zaradi bistveno spremenjenih okoliščin.

Pavlinič Krebsova je prepričana, da razmere upravičujejo uporabo tega instituta. Razmere so se namreč po njenih besedah bistveno spremenile. Zgodila se je Grčija, pešanje evra, je navedla in spomnila na programe stabilnosti v evropskih državah. Vlada pa je po njenem že popuščala in ni predvidela posegov v ostale stroške dela, prevoze, malice, odpravnine. Zaradi zaostrene javno-finančne situacije vlada ne more ravnati drugače, je poudarila ministrica. Zato "prihaja s pravnimi sredstvi, ki so edina še na razpolago, da ne bi nižali plač" je dejala. Če bi namreč odpravili nesorazmerja, bi bilo znižanje plač po besedah ministrice edina druga možnost. Sindikate je tako ponovno povabila k razmisleku in podpisu aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor, ki jim je bil poleti že ponujen v podpis. A časa za to je le še do 29. septembra, saj naj bi državno pravobranilstvo nato tožbo vložilo na sodišče. Vlada pa ocenjuje, da bi s tem prenehala obveznost za odpravo nesorazmerij s 1. oktobrom.

Ob tem pa naj bi vlada odpovedala kolektivno pogodbo za javni sektor in vse panožne kolektivne pogodbe ter takoj zatem sindikatom ponudila novo kolektivno pogodbo z enako vsebino, a drugačnim 50. členom. Izplačilo preostanka plačnih nesorazmerij bi po vladnih načrtih sledilo v dveh letih zatem, ko bo gospodarska rast presegla tri odstotke.

Miščević je prepričan, da bi se sredstva za izpolnitev pogodbene obveznosti zagotovo našla, če bi vlada enakomerno porazdelila bremena. Vlada plač v javnem sektorju ni znižala, saj, kot pravi, so te že zdaj "nesramno nizke". Sicer pa je napovedal, da bodo, če bo potrebno, k stavki pozvali še ostale, tudi v gospodarstvu.

Vlada sicer v predlogu interventnega zakona sledi dogovoru, na katerega je poleti pristal del sindikatov. Regres za letni dopust bi se javnim uslužbencem in funkcionarjem v prihodnjih dveh letih izplačal na ravni letošnjega leta (692 evrov). Uskladitve osnovnih plač z inflacijo v prihodnjem letu ne bi bilo, januarja 2012 pa le, če bi inflacija presegla dva odstotka, in sicer za razliko nad tem odstotkom.

Zaposlenim v obeh letih ne bi pripadal del plače za redno delovno uspešnost, za plačilo povečanega obsega dela pa bi veljale omejitve. Medtem ko bi se za leto 2012 o tem še dogovorili, pa bi bila v letu 2011 zamrznjena napredovanja v višji plačni razred in višji naziv.

Napredovanje v višji naziv bi bilo možno le, če je to pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča oz. za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi. Pri tem je Štrukelj predlagal, da bi iz zamrznitve izpustili prvo in drugo napredovanje za tiste zaposlene, ki so na začetku kariere.

Tudi pri plačah funkcionarjev zaradi zaostrenih finančnih razmer po besedah ministrice ne bo višanja. Tako naj bi podaljšali štiriodstotno znižanje njihovih plač, tudi pri njih naj ne bi odpravili plačnih nesorazmerij, sodniki in ostali pravosodni funkcionarji pa naj ne bi uskladili svojega položaja z odločbo ustavnega sodišča in naj bi se jim plače kot sedaj izplačevale tudi v obdobju do 31. decembra 2011. (STA, mh)