Avstrija popustila ameriškim zahtevam
Avstrija je popustila močnem pritisku Washingtona in privolila v to, da bodo ZDA v prihodnje imele dostop do računalnikov avstrijske policije. V nasprotnem primeru so ZDA zagrozile, da bodo avstrijske državljane izvzele iz programa Visa Waiver (VWP) in zanje uvedle vize, poroča avstrijski časnik Die Presse, ki se sklicuje na vladne kroge na Dunaju.
Pritisk Washingtona je bil velik, v današnji izdaji poroča Die Presse. Kot je razvidno iz nekega internega dopisa, so ZDA v pogajanjih z Dunajem postavile rok 31. december 2010, do katerega je treba doseči soglasje.
V interesu ZDA je tudi bilo, da se pogajanja ohranijo v tajnosti. Avstrijski veleposlanik v Washingtonu Christian Prosl je junija letos obvestil Dunaj, da ameriški State Department pričakuje pogajanja, pri katerih ne bo prišlo do uhajanja informacij v medije. Avstrijski časnik je o tej zadevi sicer poročal že marca 2009. Takrat je ameriško veleposlaništvo članek v nekem dopisu označilo za "napačen" in z "namenom razjasnitve" sklicalo novinarsko konferenco.
V ospredju pogajanj med Washingtonom in Dunajem so bile zahteve ameriškega programa za preprečevanje in boj proti hudemu kriminalu (PCSC), ki je bil ustanovljen za časa ameriškega predsednika Georga Busha kot odgovor na teroristične napade na ZDA 11. septembra 2001. Države partnerke programa Visa Waiver naj bi ZDA dovolile dostop do baz podatkov DNK, prstnih odtisov in v nadaljevanju tudi identitet osumljencev in obsojenih storilcev kaznivih dejanj. V zameno bi države dobile dostop do ameriških podatkov.
V praksi bi to pomenilo, da bi ZDA po elektronski poti Avstrijo zaprosile za podatek, ali je v avstrijskih bazah podatkov zaveden določen podatek DNK ali prstni odtis. V primeru "zadetka" bi v naslednjem koraku Avstrijci ZDA posredovali ime in identiteto osumljenca.
Osebe, ki so se po krivici znašle v policijskih bazah podatkov notranjega ministrstva, imajo v Avstriji pravico, da se njihov zaznamek izbriše iz baz. Ko so podatki enkrat posredovani ZDA, zahteva po izbrisu, vložena v Avstriji, izgine. Američani so sicer večkrat ponovili, da bo za to skrbela posebna oseba, t.i. privacy officer, ki pa je, kot navaja časnik, dejansko vladni uradnik, ki bi lahko samovoljno odločal o izbrisu ali popravkih. Tiskovni predstavnik avstrijskega zunanjega ministrstva je za Die Presse v torek pojasnil, da so ta problem uspeli rešiti in da so bile želje Avstrije upoštevane.
Številne države članice EU so do zahtev ZDA skeptične, še poroča Die Presse. Kot izhaja iz interne analize avstrijskega ministrstva za zunanje zadeve, je Nizozemska zahtevo ZDA označila kot "nesprejemljivo", medtem ko v Nemčiji zgornji dom parlamenta, bundesrat, in zvezna dežela Hamburg blokirata ta proces. Francija se je pritožila nad "agresivnim tonom" Američanov in članicam EU svetovala, naj "nikakor prenagljeno ne popustijo ameriškim zahtevam".
Kot še poroča časnik, je avstrijska stran zainteresirana, da se morebitna škoda zaradi spornega dogovora v javnosti čimbolj omeji. Tako je bilo na željo avstrijskega zunanjega ministrstva dogovorjeno, da bo ameriško veleposlaništvo na vprašanja medijev potrdilo, da je bila Avstrija "trd pogajalski partner". (STA, mh)