Sloveniji še en opomin

V Bruslju menijo, da trenutni predpisi v Sloveniji lahko vodijo do izkrivljanj na enotnem trgu zavarovalniških storitev.

Komisija od Slovenije zahteva, naj zagotovi, da bodo njeni predpisi glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v celoti skladni z evropskimi direktivami o neživljenjskem zavarovanju ter s predpisi v povezavi s prostim pretokom kapitala in svobodo opravljanja storitev.

Komisija je svojo zahtevo predložila v obliki drugega pisnega opomina ali obrazloženega mnenja. To je druga stopnja postopka za ugotavljanje kršitev evropskega pravnega reda. Če Slovenija v dveh mesecih ne bo pripravila zadovoljivega odgovora, se ji obeta postopek na Sodišču Evropske unije.

Slovenija po mnenju komisije ne upošteva v celoti pravil, ki spodbujajo gospodarsko učinkovitost in integracijo evropskega zavarovalniškega trga. Gre za skupni pravni okvir, znotraj katerega lahko zavarovatelji delujejo po vsej uniji, se ustanavljajo in prosto opravljajo svoje dejavnosti.

Komisija je ugotovila, da več določb slovenskega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni skladnih s temeljnimi svoboščinami, ki jih zagotavlja evropski pravni red. Ta zakon od tujih zdravstvenih zavarovateljev namreč zahteva, da imenujejo predstavnika, ki jih bo zastopal pri slovenskih organih.

V Bruslju menijo, da omenjena zahteva posega v svobodo opravljanja storitev tujih zdravstvenih zavarovateljev, saj se v skladu s to temeljno svoboščino zdravstveni zavarovatelj ni dolžan ustanoviti v državi članici, v kateri želi ponujati svoje storitve.

Poleg tega komisija ugotavlja, da so zdravstveni zavarovatelji, čeprav Slovenija zatrjuje, da ima odprt in liberaliziran zavarovalniški trg, omejeni na delitev dobička s svojimi delničarji, kar bi bilo po mnenju komisije v navzkrižju s predpisi Evropske unije v povezavi s prostim pretokom kapitala.

Zakon od zavarovateljev zahteva tudi, da o svojih pogojih zavarovanja obvestijo Agencijo za zavarovalni nadzor. Ta pa lahko v primeru, da ima pomisleke, na primer glede dviga premij, imenuje neodvisnega pooblaščenega aktuarja, da zadevo preišče podrobneje. Na podlagi njegovih ugotovitev se lahko slovenska Agencija za zavarovalni nadzor odloči za nadaljnje sankcije zoper zdravstvenega zavarovatelja.

Po mnenju komisije ta ukrep pomeni nesorazmerno državno intervencijo, ki ne bi bila skladna z odprtim in liberaliziranim zavarovalniškim trgom ter direktivami o neživljenjskem zavarovanju.

Omenjeni predpisi zdravstvenim zavarovateljem iz drugih držav članic po mnenju komisije omejujejo možnost ustanavljanja in ponujanja svojih storitev v Sloveniji. To pa tujim zdravstvenim zavarovateljem preprečuje konkuriranje na slovenskem zavarovalniškem trgu in tako omejuje izbiro, ki je na voljo slovenskim potrošnikom. (STA, lpč)