Slovesno obeležili 20-letnico združitve Nemčije
V Nemčiji so danes z različnimi prireditvami obeležili 20. obletnico združitve Nemčije. Osrednja slovesnost je potekala v Bremnu, kjer je nemški predsednik Christian Wulff v svojem govoru čestital vsem, ki so se borili za svobodo. Pomembni politični predstavniki so se udeležili tudi slovesnosti pred Reichstagom v Berlinu.
Wulff je ob tem v prvem večjem nastopu, odkar je pred skoraj stotimi dnevi prevzel položaj, pohvalil pogum vzhodnih Nemcev, ki so po njegovem nosili največje breme sprememb zaradi ponovne združitve Nemčije.
Pripadnike vseh narodnosti in verstev v Nemčiji je pozval k sožitju ter opozoril na socialno izključenost priseljencev v Nemčiji in na vse večje socialne razlike. Poudaril je še, da sta tudi judovstvo in islam del Nemčije, tako kot krščanstvo.
Osrednje slovesnosti v bremenski mestni dvorani so se udeležili tudi nemška kanclerka Angela Merkel in predsedniki vlad nemških zveznih dežel, diplomatski zbor, pa tudi predstavniki zaveznic iz druge svetovne vojne. Med 1400 povabljenimi so bili tudi običajni državljani z zaslugami pri ponovni združitvi Nemčije.
Ena od slovesnosti je potekala pred reichstagom v Berlinu. Predsednik spodnjega doma parlamenta Norbert Lammert se je ob tej priložnosti zahvalil nekdanjemu kanclerju Helmutu Kohlu za združitev Nemčije. Kot je poudaril, Nemci ob omembi združitve Nemčije vedno najprej pomislijo na prvega kanclerja združene Nemčije Kohla. Kohl, ki se je slovesnosti udeležil v invalidskem vozičku, je bil ob Lammertovem govoru ganjen.
Slovesnosti pred poslopjem Reichstaga se je udeležilo več tisoč ljudi, med njimi so tudi številni visoki nemški predstavniki. Poleg Kohla in Lammerta so se tako dogodka udeležili še nemška kanclerka Merkel, predsednik Wulff ter prvi predsednik združene Nemčije Richard von Weizsäcker. Na travniku pred zgradbo so pred slovesnostjo na velikem platnu številni spremljali posnetke dogodkov iz let 1989 in 1990, pripravili pa so tudi ognjemet.
Nemčiji so ob obletnici ponovne združitve čestitali številni državniki. Ameriški predsednik Barack Obama je v svoji čestitki Nemčijo označil za eno najtesnejših zaveznic in najboljših prijateljic ZDA, ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa je poudaril, da je Rusija igrala ključno vlogo pri ponovni združitvi Nemčije.
Čestitke je Nemčija prejela celo iz vesolja, in sicer so udeležencem slovesnosti v Bremnu preko neposrednega prenosa čestitali poveljnik Mednarodne vesoljske postaje (ISS), ameriški astronavt Doug Wheelock in še trije člani posadke.
Nemčija je ob 20. obletnici združitve danes tudi odplačala skupno okoli 200 milijonov evrov dolgov prve svetovne vojne, ki jih je bila dolžna plačati v skladu z Versajsko mirovno pogodbo iz leta 1919. Nemčiji so plačilo reparacij naložili, da bi z njimi povrnila škodo, ki sta jo v vojni utrpeli Francija in Belgija, ter da bi z njimi zmagovitim silam pomagala iziti iz povojne krize.
3. oktobra 1990 se je končal proces združevanja Nemčije, ki se je začel s padcem Berlinskega zidu 9. novembra 1989. Zid, ki ga je NDR zgradila tako rekoč čez noč, je bil 28 let simbol razdelitve ene najpomembnejših evropskih prestolnic in v bistvu vsega sveta na dva tabora. Z njegovim padcem je izginila ena od meja, ki je ločevala ljudi, Evropa pa je stopila korak bližje na poti k združeni celini.
Na prvih svobodnih volitvah v ljudsko skupščino NDR 18. marca 1990 je presenetljivo zmagala volilna koalicija Zveza za Nemčijo pod vodstvom krščanskega demokrata Lotharja de Maziera, čeprav so zmago napovedovali socialdemokratom. Z zamenjavo oblasti v Vzhodni Nemčiji so nastali pogoji za združitev obeh Nemčij, nato pa so se precej hitro zvrstili pomembni dogodki.
Še pred politično združitvijo ZRN in NDR je 1. julija 1990 začela veljati gospodarska, valutna in socialna unija obeh Nemčij. Na območju takratne NDR je nemška marka postala edino plačilno sredstvo. V NDR so vpeljali tudi pokojninsko, zdravstveno, zaposlitveno in nezgodno zavarovanje po zgledu ZRN. 31. avgusta pa so vzhodno- in zahodnonemški pogajalci sklenili združitveno pogodbo, ki na več kot 1000 straneh ureja bistvena vprašanja združitve.
Pomembno vprašanje, ki ga je bilo potrebno rešiti pred združitvijo Nemčij, je bila t.i. pravica štirih sil nad Berlinom in Nemčijo, posebej Sovjetske zveze. 16. julija 1990 sta se tedanji nemški kancler Kohl in sovjetski voditelj Mihail Gorbačov srečala v Železnovodsku na Kavkazu in se dogovorila za enotno Nemčijo s polno suverenostjo.
Na podlagi dogovorov, ki sta jih dosegla Kohl in Gorbačov, so 12. septembra 1990 v Moskvi zunanji ministri Francije, Sovjetske zveze, Velike Britanije in ZDA kot predstavniki štirih sil, ki so si od leta 1945 delile odgovornost nad Nemčijama, podpisali t.i. pogodbo 2+4 z NDR in ZRN. Ta je dala Nemčiji polno suverenost v notranjih in zunanjih zadevah. Pravice štirih sil nad Berlinom in Nemčijo kot celoto pa so prenehale veljati 3. oktobra.
Po 45 letih ločitve je bila Nemčija 3. oktobra 1990 vnovič združena, ta dan pa je postal državni praznik. Že naslednji dan se je v poslopju berlinskega parlamenta zbral nemški zvezni zbor, ki se je povečal za 144 poslancev iz nekdanje NDR. Na prvih svobodnih volitvah v vsenemški parlament po skoraj 58 letih je 2. decembra 1990 zmagala koalicija CDU/CSU, za prvega kanclerja združene Nemčije pa je bil izvoljen Helmut Kohl. (STA, mh)