Srbski član predsedstva še ni znan

Osrednja volilna komisija BiH je zgodaj davi sporočila, da je po preštetju več kot 80 odstotkov glasov nedeljskih splošnih volitev mogoče potrditi, da bo sin pokojnega prvega predsednika BiH Alije Izetbegovića, Bakir Izetbegović postal novi bošnjaški član predsedstva BiH in da bo hrvaški član predsedstva ostal Željko Komšić.

Še vedno pa ni jasno, kdo bo postal srbski član predsedstva BiH - ali bo na tem položaju ostal kandidat Stranke neodvisnih socialdemokratov (SNSD) premiera Republike srbske Milorada Dodika, Nebojša Radmanović, ki vodi z 49,84 odstotka glasov, ali kandidat opozicijske koalicije Skupaj za Srbsko Mladen Ivanić, ki mu tesno sledi s 47,07 odstotka glasov podpore.

Medtem ko so v stranki SNSD že ocenili, da kljub majhni razliki zmaga Radmanovića ni sporna, se je Ivanić označil za "realnega zmagovalca volitev" glede na to, da je bilo skoraj deset odstotkov glasov volivcev v Republiki srbski za srbskega člana predsedstva BiH neveljavnih. Ivanović je zato napovedal, da bodo od volilne komisije zahtevali, da preveri, ali gre morda za manipulacije, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Razlika med njima je sicer okoli 10.000 glasov.

Medtem pa kandidat najmočnejše bošnjaške Stranke demokratske akcije (SDA) Izetbegović s 34,73 odstotka glasov vodi med bošnjaškimi kandidati. Sledi mu medijski tajkun Fahrudin Radončić iz nedavno oblikovane Zveze za boljšo prihodnost BiH (SBB BiH), ki je po 91,47 odstotka preštetih glasov prejel 30,75 odstotka glasov. Sedanji bošnjaški član predsedstva Haris Silajdžić (Stranka za BiH) pa se je v nasprotju s predvolilnimi napovedmi uvrstil šele na tretje mesto s 24,91 odstotka glasov.

53-letni Izetbegović se je že zahvalil volivcem in ocenil, da je dozorela kritična masa volivcev, ki bo politike zavezala h gradnji boljše prihodnosti. Napovedal je, da bo kot član predsedstva vodil realno politiko, politiko sodelovanja.

Presenečenje volitev Radončić, sicer lastnik Avaza, je svoj uspeh in uspeh svoje stranke označil kot prvovrstno presenečenje, saj gre za novo stranko, ob tem pa izrazil pričakovanje, da bo volilna komisija preučila, kako to, da je bilo več kot 60.000 glasov neveljavnih. "Ti glasovi niso bili odvzeti meni, ampak ljudem, ki so glasovali," zato je treba ugotoviti, kako se je to zgodilo, je dejal po poročanju tiskovne agencije Federacije BiH Fena.

Silajdžić, ki je največji poraženec volitev, je po objavi izidov izrazil upanje, da bodo tudi prihodnje oblasti v državi vztrajala pri celoviti in mednarodno priznani BiH. Kot prvi je priznal poraz in čestital Izetbegoviću, glede svojih načrtov pa je dejal, da si bo še naprej prizadeval za BiH enakih državljanov, za več demokracije in manj etnokracije, ki vlada sedaj.

Kandidat Socialdemokratske stranke BiH Komšić pa pred drugimi hrvaškimi kandidati po nedeljskih splošnih volitvah vodi z jasno prednostjo - po neuradnih delnih izidih po 91,47 odstotka preštetih glasov naj bi prejel 60,69 odstotka glasov, daleč za njim pa je kandidatka HDZ BiH Borjana Krišto z 19,66 odstotka glasov.

Komšić je sporočil, da bo delal v korist vseh državljanov in narodov BiH ter ocenil, da se "začenja nova zgodovina BiH". Potem ko na volitvah niso uspeli kandidati hrvaških strank, so njihovi predstavniki danes že pozvali k nujnim spremembam ustave, tako da "Hrvatom v BiH ne bodo več drugi izbirali hrvaškega člana predsedstva", torej da bi hrvaškega člana predsedstva volili le volivci hrvaškega naroda.

Jasno je namreč, da je Komšić zmagal zahvaljujoč glasovom Bošnjakov, saj volivci v Republiki srbski izbirajo srbskega člana predsedstva, v Federaciji BiH, kjer so Hrvati v manjšini, pa bošnjaškega in hrvaškega.

Volilna udeležba je bila po 82,25 odstotka preštetih glasov 56,3-odstotna, kar je največ po letu 2002. 3,12 milijona volilnih upravičencev je v nedeljo za štiriletni mandat volilo tudi poslance spodnjih domov parlamentov BiH in obeh entitet. V Republiki srbski so izbirali še predsednika in podpredsednika entitete, v Federaciji BiH pa še poslance desetih kantonalnih skupščin. To so bile druge splošne volitve po vojni v BiH (1992-1995), ki so jih organizirale same oblasti BiH. Volilni upravičenci so izbirali med 8730 kandidati 39 strank in 11 koalicij ter 11 neodvisnimi kandidati. Okoli 30.000 volivcev je lahko glasovalo v 22 državah v tujini. (STA, mh)