Inflacija nižja od napovedane?

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je zaradi sprememb pri določanju trošarin ter obračunavanju cen šolske prehrane znižal napoved o letošnji inflaciji. Cene se bodo letos zvišale za 1,8 odstotka, napoveduje urad, ki opaža, da se gospodarska aktivnost po vidnejši rasti v drugem četrtletju pričakovano umirja.

Direktor Umarja Boštjan Vasle je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani spomnil na odločitev vlade, da ne bo izvedla za november predvidenega vnovičnega dviga trošarin na električno energijo. Poleg tega je septembra prišlo do sprememb pri obravnavanju cen šolske prehrane v indeksu cen življenjskih potrebščin. "Gre za enkratna dogodka, ki pa bosta imela dolgotrajnejši vpliv na gibanje cen v Sloveniji," je povedal Vasle.

Na Umarju so še v sredi septembra objavljeni jesenski napovedi gospodarskih gibanj Sloveniji za letos napovedali inflacijo v višini 2,8 odstotka. Popravljena napoved bo imela tudi vpliv na stroškovno in cenovno konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je danes povedal Vasle. "Konkurenčnost se je v zadnjih četrtletjih sicer nekoliko izboljšala, a žal manj kot v ostalih članicah območja evra," je dodal.

Pričakovanja, da se razmeroma visoka gospodarska rast iz drugega četrtletja ne bo nadaljevala, se uresničujejo, ugotavlja Umar v danes objavljeni publikaciji Ekonomsko ogledalo. To potrjuje večina kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti, tako izvoz blaga kot industrijska proizvodnja in trgovina, je povedal Vasle. Medtem ko se rast teh kazalcev umirja, pa gradbeništvo še naprej iz meseca v mesec beleži nove najslabše rezultate po izbruhu krize.

Na trgu dela se je močno poslabševanje razmer, ki je bilo značilno za leto 2009, prekinilo. Število registriranih brezposelnih ostaja pod 100.000, med panogami, kjer se število zaposlenih najhitreje zmanjšuje, pa letos izstopa gradbeništvo. Še naprej se poslabšujejo razmere v predelovalnih dejavnostih, število zaposlenih se je povečalo le v javnih storitvah.

Rast plač se letos umirja, še posebej v javnem sektorju, kjer je bila v preteklih letih izjemno visoka in neskladna s splošnimi razmerami v gospodarstvu, je ugotovil Vasle. Če ne bo prišlo do dogovora o zamrznitvi rasti plač v javnem sektorju, bi rast teh plač v tem in prihodnjem letu ne le ostala izredno visoka, temveč bila še višja kot v preteklih letih, so izračunali na Umarju.

"Z makroekonomskega stališča je ustrezno, da vlada vztraja pri nameravani zamrznitvi plač v javnem sektorju," je dejal Vasle. To se mu zdi razmeroma blag ukrep, saj so nekatere druge države v EU plače javnim uslužbencem ne le zamrznile temveč celo znižale. Romunskim javnim uslužbencem so denimo plače znižali za 25 odstotkov, podobno so se odločili na Madžarskem, Irskem in drugod.

Razmere na kreditnih trgih, tako v celotnem območju evra kot v Sloveniji, ostajajo razmeroma slabe. Kot je ugotovil Vasle, banke v še manjšem obsegu kot lani kreditirajo podjetja, raste pa obseg kreditov prebivalstvu, predvsem stanovanjskih.

Potem ko so banke že lani povečale oslabitve, so jih letos še bolj, je povedal Vasle. To po njegovih besedah kaže, da banke vse bolj čutijo potrebo po oblikovanju dodatnih rezervacij za primer slabih posojil. Nedavno znižanje bonitetnih ocen za tri največje slovenske banke bo dostopnost do virov financiranja verjetno še poslabšalo, je menil Vasle.

Glede položaja v javnih financah na Umarju ugotavljajo, da se razkorak med javnofinančnimi prihodki in odhodki, ki se je lani močno povečal, ohranja na visoki ravni. Povečujejo se predvsem odhodki za socialna nadomestila in podpore ter sredstva za zaposlene, v zadnjem obdobju pa so se zaradi povečanega zadolževanja pomembno povečale tudi obresti, ki jih plačujemo na naš dolg. (STA, mh)