90 let plebiscita na Koroškem

Plebiscit je v skladu z odločitvami pariške mirovne konference ob mednarodnem nadzoru potekal 10. oktobra 1920. Rezultate, po katerih je velik del slovenskega narodnega telesa ostal v Avstriji, je plebiscitna komisija objavila dan kasneje.

Pred plebiscitom so Celovško dolino predhodno razdelili na cono A in cono B. Središče cone A je bilo v Velikovcu in je bilo pod zasedbo takratne vojske kraljevine SHS. Južna cona A je obsegala okraje Rožek, Borovlje, Velikovec in Pliberk, cona B pa Celovec z okolico.

Ljudsko glasovanje so najprej pripravili v coni A, kjer se je 59,04 odstotka volilnih upravičencev izreklo v prid Avstrije, 40,96 odstotka pa za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Volilna udeležba je bila skoraj 96-odstotna. S tem, ko so se volivci v coni A odločili za Avstrijo, je glasovanje v coni B avtomatično odpadlo. Karavanke so postale del meje med državama, Slovenci pa so postali narodna manjšina na avstrijskem Koroškem.

Po uradnih podatkih je na avstrijskem Koroškem leta 1923 živelo nekaj več kot 37.000 Slovencev, po nekaterih drugih ocenah pa celo 80.000. V letih zatem je njihovo število upadlo. Leta 1991 je bilo tako po uradnih podatkih na avstrijskem Koroškem nekaj več kot 14.000 Slovencev, na podlagi takratnih vpisov v dvojezične šole pa je Jernej Zupančič v raziskavi Slovenci v Avstriji njihovo število ocenil na 45.000. Danes naj bi bilo po različnih ocenah na avstrijskem Koroškem med 20.000 in 30.000 koroških Slovencev.

Kot navaja spletna enciklopedija Wikipedia, so bili rezultati plebiscita v coni A po okrajih naslednji: v okraju Rožek, kjer je bila večina za kraljevino SHS, je bilo za Avstrijo 1980 volivcev, za kraljevino SHS pa 2318, v okraju Borovlje je bila večina (6427 volivcev) za Avstrijo, za kraljevino SHS pa 4981 volivcev, v okraju Velikovec je bilo za Avstrijo 8306 volivcev in 2444 za kraljevino SHS, v okraju okraj Pliberk je bila večina za kraljevino SHS (5535), 5312 volivcev pa za Avstrijo. Skupno je za Avstrijo glasovalo 22.025 volivcev, za kraljevino SHS pa 15.278.

Slovenski zgodovinar Peter Vodopivec v knjigi Od Pohlinove slovnice do samostojne države piše, da je na neuspeh pri glasovanju na plebiscitu v coni A vplivalo več dejavnikov, od avstrijske propagande na eni strani do slabe in prenasilne uprave kraljevine SHS v coni A ter močne pokrajinske zavesti tamkajšnjega prebivalstva na drugi strani.

Izgubo koroškega plebiscita in hkrati odločitev o rapalski meji so Slovenci doživljali kot pravo narodno katastrofo. Medtem je bil za nemško govorečo večino to razlog za veselje, in odtlej na avstrijskem Koroškem obletnice plebiscita vsako leto obeležijo z velikimi slovesnostmi.

Ob letošnji okrogli obletnici bodo osrednje slovesnosti potekale od 8. do 10. oktobra, deželna vlada pa je za praznovanja namenila 2,3 milijona evrov. V celovškem deželnem zboru bo v petek ob 13. uri slovesna seja, sledila pa bo slovesnost, na kateri bosta med drugim govorila deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dörfler, v imenu slovenske manjšine pa novi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko.

Na slovesnost je glavar Dörfler povabil tudi slovenskega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša, ki pa ga v Celovec ne bo, saj doslej, kot je sporočil deželnemu glavarju avstrijske Koroške, še ni prišlo do potrebnega napredka pri ureditvi položaja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.

V soboto bo spominska slovesnost ob obletnici plebiscita tudi na vojaškem pokopališču v Celovcu, ob 11. uri pa se bo v Celovcu začela tradicionalna slovesnost, ki jo pripravlja dežela Koroška. Zaključek slovesnosti bo v nedeljo, ko se bo ob 10. uri začela tradicionalna povorka skozi središče mesta. Na ta dan v Celovcu pričakujejo tudi avstrijskega predsednika Heinza Fischerja in kanclerja Wernerja Faymanna. (STA, lpč)