Kultura / Nagrada za književnost perujskemu pisatelju

Mario Vargas Llosa se je rodil 28. marca leta 1936 v Arequipi v Peruju. Leta 1993, tri leta po porazu na perujskih predsedniških volitvah, je prevzel špansko državljanstvo. Živi v Madridu.

Slovenski bralci letošnjega nobelovca dodobra poznajo, saj je bila v slovenščino prevedena že vrsta Llosinih knjig in člankov. Med prevodi so romani Mesto in ščeneta, Zelena hiša, Pogovor v Katedrali, Kdo je ubil Palomina Molera, Hvalnica mačehi, Pripovedovalec in Vragolije porednega dekleta.

Nobelovo nagrado za književnost je po 20 letih torej spet dobil latinskoameriški pisatelj. Med najbolj znanimi deli Vargas Llose sta romana "La fiesta del chivo" in "El paraiso en la otra esquina". S tega območja je najprestižnejšo literarno nagrado na svetu nazadnje prejel Mehičan Octavio Paz (1990).

Pisatelja je novica o nagradi dosegla v New Yorku, kjer poučuje na univerzi Princeton, poročajo svetovne tiskovne agencije. Ob novici je dejal, da je "zelo ganjen in vesel". Predsednik žirije Peter Englund pa je ob razglasitvi letošnjega nobelovca za literaturo dejal: "Llosa je že dolgo eden od velikanov latinskoameriške književnosti." Perujec je že v 60. in 70. letih veliko prispeval k prodoru literature Latinske Amerike.

Llosa je že izrazil željo, da se udeleži slovesne podelitve Nobelovih nagrad 10. decembra v Stockholmu. Poznavalci razmer so ob razglasitvi Vargas Llose spomnili, da perujski pisatelj vendarle ni bil med imeni, ki so se po kuloarjih minuli teden največkrat omenjala med možnimi nobelovci v svetu književnosti. Ne glede na to pa je bil že več kot deset let vedno znova nekakšen skriti favorit.

Jorge Mario Pedro Vargas Llosa je tudi politik, novinar in esejist. Velja za enega največjih književnikov ne le Latinske Amerike, temveč tudi v svetovnem merilu. Nekateri literarni kritiki so prepričani, da ima Vargas Llosa večji mednarodni vpliv in krog bralcev kot katerikoli drugi pisatelj s tega območja.

Vargas Llosa je zaslovel z romanom Mesto in ščeneta iz leta 1962, v katerem opisuje odraščanje, v romanu Zelena hiša je zaznaven vpliv Williama Faulknerja. Kdo je ubil Palomina Montera je kriminalni roman, Kozlova slavnost pa opisuje oblast Rafaela Trujilla v Dominikanski republiki. Erotski romani so Hvalnica mačehi in Don Rigobertova beležka.

Velik del opusa Vargasa Llose je nastal pod vplivom njegovega doživljanja perujske družbe in osebnih izkušenj kot Perujca. Sčasoma je razširil tematike in v delih obravnava tudi druge kraje sveta. Velik preobrat na pisateljski poti je bil premik k literarni moderni in postmoderni.

Vargas Llosa je, kar se tiče politike, z levice prešel na desnico. Sprva je podpiral Fidela Castra, pozneje je bil nad njegovo politiko razočaran. Leta 1990 je bil kandidat za predsednika Peruja, koalicije desnega centra Frente Democratico. Danes v glavnem podpira umirjene konservativce. Nekdaj je veliko prijateljeval z Gabrielom Garcio Marquezom, a se je njuno prijateljstvo potem razdrlo. Vargas Llosa je bil poročen dvakrat, ima tri otroke.

Nagrada prinaša 10 milijonov švedskih kron oziroma dober milijon evrov. (STA, lpč)