Konec Zlatega bobna

S slovesno podelitvijo nagrad se je v soboto sklenil 17. oglaševalski festival Zlati boben. V oglaševalski industriji t.i. Nove Evrope, ki jo poleg vzhodne, srednje Evrope in Balkana sestavljajo še nekatere azijske, sredozemske in skandinavske države, je po oceni žirije opaziti veliko kreativnosti, marsikaj pa je za postoriti pri izvedbi.

Nagrado Zlata vrtnica za najboljšo oglaševalsko agencijo je na sklepni slovesnosti v Portorožu, ki se je je udeležil tudi predsednik republike Danilo Türk, prejela agencija DDB&CO. iz Turčije. Omenjena agencija je bila nagrajena še z dvema nagradama Grand Prix. V kategoriji tiskanih oglasov je Grand Prix prejela za oglas Camerman, v kategoriji oglaševanje na zunanjih medijih pa za serijo oglasov Ahmedinejad&Putin, USD&Rayal in Oil&Weapon.

Med filmskimi oglasi je nagrado Grand Prix prejel oglas Škoda Superb, ki ga je za družbo Škoda Avto Poland izdelala poljska agencija Change Integrated. Med radijskimi oglasi pa je nagrada Grand Prix pripadla izraelski agenciji Shalmor Avnon Amichay/Y&R Interactive za delo SDIA Project.

Naslov najboljše neodvisne agencije in najboljše agencije v baltski regiji je prejela agencija Change Integrated iz Poljske, za najboljšo agencijo v jadranski regiji pa je obveljala Leo Brunett Beograd iz Srbije.

Letos se je za nagrade Zlatega Bobna potegovalo blizu 2000 del iz 41 držav, festival pa je v štirih dneh obiskalo več kot 1000 gostov. Prijavljenih del je bilo za petino manj kot pred letom. Vzrok je po ocenah organizatorjev gospodarska kriza, zaradi katere prijavitelji dvakrat premislijo, kaj bodo poslali na festival.

Po ocenah strokovne žirije je v primerjavi s prejšnjimi leti letos opaziti manj del slabše kakovosti, več pa je povprečnih del, ki so si po kakovosti precej podobna.

Sicer pa raven oglaševanja v tem delu sveta po mnenju žirije iz leta v leto raste, kljub temu da oglaševalska industrija razpolaga z bistveno manjšimi vsotami kot na zahodu. Nekateri ustvarjalci kombinirajo digitalne tehnologije s televizijo, tiskanimi oglasi in drugimi mediji in v svoja dela vključujejo tudi potrošnike.

Ob tem pa člani žirije poudarjajo, da zgolj dobra ideja ni dovolj ter da jo je za odličen izdelek potrebno tudi dobro izbrusiti in obdelati. Pri tem, ali bo določeno delo vrhunske kakovosti, sta bolj kot višina razpoložljivih sredstev pomembna preprostost oziroma jasnost izvedbe ideje, še menijo. Ravno to je po njihovem priložnost, kjer lahko dela iz Nove Evrope konkurirajo tudi zahodu.

Gospodarska kriza na oglaševalsko industrijo v državah Nove Evrope po opažanjih strokovne žirije ni imela velikega vpliva, produkcija v oglaševanju pa je še vedno masovna. (STA, mh)