Predlog proračuna v DZ

Predsednik vlade Borut Pahor in finančni minister Franc Križanič sta na izredni seji DZ predstavila predlog državnega proračuna in proračunski memorandum za prihodnji dve leti. Kot sta dejala, je kriza sicer za nami, zdaj pa je nujna javnofinančna disciplina. "Ta proračun je poskus zaleta za zmago te skupnosti," je povzel premier.

"To sta dokumenta takojšnje stabilizacije javnih financ in ustvarjanja pogojev, da začeto ekonomsko okrevanje napreduje ter dosežemo zastavljene cilje," je o predlogu sprememb proračuna za leto 2011 ter proračuna za leto 2012 dejal Pahor. Cilja pa sta dva: okrepitev konkurenčnosti in socialne povezanosti, je spomnil.

Stabilnost javnih financ je tudi po Križaničevih besedah eden od temeljnih ciljev vlade in temu je prilagojen tudi varčevalni proračun za prihodnji dve leti. "Dodajamo jasen signal, da smo stabilna družba, sposobna varčevati na način, ki nas vendarle ohranja socialno povezane in razvojno usmerjene," je dejal.

Da bi stabilizacija uspela, je po Pahorjevih besedah nujna javnofinančna disciplina. Do leta 2014 moramo spraviti proračunski primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), v nasprotnem primeru nas tako kot tudi druge države čakajo sankcije, je opozoril. Potem ko bo proračunski primanjkljaj letos znašal 4,9 odstotka BDP, se bo v letu 2011 znižal na 4,5 odstotka BDP in v letu 2012 dodatno na 3,6 odstotka BDP, je napovedal Križanič.

Ob tem je Pahor zatrdil, da vlada konsolidacije javnih financ ne načrtuje s povečevanjem davčnih bremen. "Z javnim denarjem bomo delali tako skrbno, kot vsak od nas poskuša delati s svojim lastnim," je obljubil ter menil, da bomo uspeli samo ob železni disciplini, saj se bodo z izjemo investicijskih znižali vsi odhodki.

Vlada želi s predlogom proračuna za prihodnji dve leti po Pahorjevih besedah okrepiti konkurenčnost slovenskega gospodarstva. "To je naloga številka ena slovenske vlade v obdobju 2011-2012," je dejal Pahor. Posalnkam in poslancem je položil na srce, da bodo s sprejemom predlaganega proračuna dosegli stabilizacijo gospodarstva ter omogočili rast in nova zaposlovanja. "Posledično omogočimo večjo socialno povezanost in večjo blaginjo naših ljudi." "Da bo Slovenija lahko ostala socialna država, bo treba naše gospodarstvo okrepiti in mu omogočiti boljšo konkurenčnost, našim državljankam in državljanom pa dobro in kakovostno znanje, s katerim bo to moč doseči," je ugotovil tudi Križanič.

Oba sta zagovarjala namero vlade, da zamrzne rast plač javnih uslužbencev, pokojnin in socialnih transferjev. Nobene pravice se ne ukinjajo, temveč se zgolj omejuje njihova rast v letu 2011, je povedal Križanič in napovedal, da bodo v letih zatem s postopnim sproščanjem v skladu s socialnim partnerstvom zagotovili tudi njihovo realno povečanje. Tudi Pahor je zatrdil, da gre za ukrepe začasne narave, ki imajo razumno podlago. Brez teh ukrepov ter strukturnih reform bi se javni dolg v prihodnjih letih preveč povečal, je opozoril.

Položaj, v katerem se je tudi ali pa predvsem zaradi finančne in gospodarske krize znašla Slovenija, je zelo zmanjšal naše javnofinančne prihodke, je opozoril. Proračunski prihodki bodo v letu 2011 znašali 8,3 milijarde evrov, v letu 2012 pa se povzpeli na 8,7 milijarde evrov. Po drugi strani se bodo izdatki z dobrih deset milijard evrov v letu 2011 leto pozneje zvišali na 10,1 milijarde evrov.

Socialna varnost ostaja največja prioriteta te vlade, je zatrdil finančni minister. Največji delež odhodkov državnega proračuna se tako tudi v letu 2011 namenja za politiko socialne varnosti (2,5 milijarde evrov). To je 21 odstotkov več kot v predkriznem letu 2008. Prav tako se povečujejo odhodki za visoko šolstvo, znanost, tehnologijo in informacijsko družbo (+45 odstotkov), trg dela (+100 odstotkov), podjetništvo in konkurenčnost (+44 odstotkov), pa tudi za šolstvo in šport ter promet in infrastrukturo. (STA, mh)