Clintonova v boj proti konfederaciji

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je s prihodom v močno zastraženo Sarajevo začela “balkansko turnejo”, na kateri bo obiskala še Beograd in Prištino. Od tam bo odpotovala Bruselj, kjer se bo udeležila ministrskega srečanja zveze Nato in se srečala s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyjem in visoko zunanjepolitično predstavnico Catherine Ashton.

V State Departmentu so napovedali, da se bo ameriška zunanja ministrica ob svojih obiskih sestala z vladnimi predstavniki in predstavniki civilne družbe ter državljani, da bi poudarila nadaljevanje ameriške podpore vsem balkanskim državam pri uresničevanju teženj za vključitev v evroatlantske povezave. Namen njenega obiska je predvsem pogovor z oblastmi v Prištini in Beogradu pred začetkom pogajanj pod okriljem in vodstvom EU, ki naj bi se začela konec oktobra. Ameriška vloga v teh pogajanjih sicer še ni natančno opredeljena – oblasti v Prištini zahtevajo vključitev predstavnika ZDA, medtem ko resolucija GS OZN posebno vlogo pri pogovorih namenja zgolj Evropski uniji. Generalna skupščina OZN je sicer v začetku septembra sprejela svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča v Haagu o tem, da razglasitev neodvisnosti Kosova, ki pa so jo po mnenju sodišča razglasili njeni avtorji kot zasebniki in ne v uradni vlogi predstavnikov institucij Kosova ni bila v nasprotju z mednarodnim pravom, saj je šlo zgolj za posamičen poskus rešitve statusa Kosova, ki pa po oceni sodišča ni imel vpliva na veljavnost resolucije VS OZN 1244 in status Kosova kot ozemlja pod upravo OZN.

Iz BiH medtem poročajo o doslej največjih varnostnih ukrepih v zgodovini države. Sarajevo in druga mesta BiH naj bi bila polna ameriških agentov in več tisoč pripadnikov različnih varnostnih služb, ki budno spremljajo vsak korak ameriške zunanje ministrice. Za varnost skrbijo tudi domače službe v posebnem operativnem štabu, kjer koordinirajo delo pripadnikov SIPA, OSA, DGS in federalne policije kantona Sarajevo. Višjo stopnjo pripravljenosti so sprožile tudi nasilne demonstracije ob organizaciji nedavne parade ponosa v Beogradu, ko je bil center mesta spremenjen v pravo vojno cono. Državljanom v Sarajevu svetujejo, naj uporabljajo javni prevoz in naj ne uporabljajo avtomobilov. Clintonova naj bi se sicer sestala samo s člani starega predsedstva BiH ter z Bakirjem Izetbegovićem kot novoizvoljenim bošnjaškim članom predsedstva.

Glavna naloga Hillary Clinton v Sarajevu je prepričevanje vseh treh predstavnikov konstitutivnih narodov, od katerih si Clintonova želi predvsem podporo ustavnim spremembam, s katerimi bi BiH postala bolj centralizirana država. Te ustavne spremembe so ameriški diplomati poskusili neuspešno vpeljati že leta 2006, nato pa še enkrat aprila letos v vojaški bazi zveze NATO v Butmirju. Novo upanje za Clintonovo predstavljajo podatki o nedavnih volitvah, ki kažejo, da bodo stranke, ki podpirajo “aprilski paket” (SNSD, SDS, PDP, SDP BiH, SDA in HDZ BiH) imele najmanj 30 poslancev, kar je za dva poslanca več od potrebne dvetretjinske večine za sprejem ustavnih sprememb. Spremembe predvidevajo povečanje vloge Sveta ministrov, ki naj bi postal prava vlada, povečanje števila delegatov v parlamentu BiH, spremenjen način volitev članov predsedstva BiH ter zmanjšanje vloge tega organa. BiH je tudi ena od redkih držav v svetu, ki še zmeraj nima zakona o popisu prebivalstva, saj med političnimi strankami o tem vprašanju ne obstaja soglasje. Kljub temu ni mogoče pričakovati, da bi Clintonova poskusila preprosto “vsiliti” ustavne rešitve. Na to opozarjajo tudi besede španaskega veleposlanika v BiH, ki je dejal, da mednarodna skupnost “ne more in ji ni potrebno ničesar vsiljevati”, saj bi bila vsiljena ustava “ranjena, če ne celo mrtva”.

Clintonova pa bo pri centralizaciji BiH največ težav imela prav s politikom, s katerim se morda sploh ne bo posebej srečala – Miloradom Dodikom, ki v bitki proti bosanskim institucijam uporablja slovensko-hrvaške recepte iz začetkov razpada Jugoslavije ter si državo zamišlja kot nekakšno konfederacijo, podpira pa tudi prvič izražene zahteve Hrvatov po tretji federalni enoti v BiH, kar je ideja, ki sta jo podprla tudi hrvaški predsednik Josipović in uradni Vatikan. Premier Republike srbske in novi predsednik te entitete je namreč tudi po volitvah izjavil, da je "Bosna in Hercegovina kot država nemogoča, da nikoli ni bila država in da tudi nikoli ne bo. Bosna in Hercegovina bo zveza republik, ali pa je ne bo…To je edina realnost," je dejal Dodik. Dodik je še dejal, da "ideja, po kateri bi bilo mogoče v BiH razrahljati odnose, obstaja zgolj v liberalnih in demokratičnih krogih v Beogradu in v mednarodni skupnosti, ki skuša že 20 let brez rezultata pri življenju ohranjati to iluzijo". Dodal je, da se nima s predstavniki mednarodne skupnosti kaj pogovarjati in tako potrdil, da ostaja prva tarča boja Hillary Clinton proti vzniku bosanske konfederacije. V programu Clintonove sicer (še) ni srečanja s strankarskimi liderji, čeprav je Dodik pred obiskom dejal, da mu je znano, da se bo Clintonova srečala “z lokalnimi strukturami in ljudmi, ki imajo institucionalno moč in pozicij” ter da “verjamem, da sem med njimi tudi jaz in to seveda zmeraj na nek način imponira.”