Rudarji počasi na plano

Po uspešnem prihodu na površje prvega od 33 ujetih čilskih rudarjev, so reševalci zjutraj nadaljevali z delom, ki bo trajalo še kakšen dan ali dva, preden ne bo vseh 33 rudarjev, ki so bili ujeti 700 metrov pod zemljo od 5. avgusta, prišlo na površje. Doslej so na površje potegnili sedemnajst rudarjev.

Operacijo reševanja neposredno prenaša čilska nacionalna televizija, preko nje pa ves svet, ki si želi uspešnega konca dolgotrajne drame. Željo po uspehu je reševalcem izrekel tudi ameriški predsednik Barack Obama, čilski predsednik Sebastian Pinera pa je na kraju samem in je bil med prvimi, ki je objel 31-letnega Florencia Avalosa, ko je kot prvi rudar prispel na površje.

Avalos je najprej z veseljem objel objokanega sina in ženo, nato pa so ga odpeljali na zdravniško opazovanje in psihofizične teste. Tako dolgo kot čilski rudarji ni bil še nihče ujet pod zemljo in tudi Avalosove tovariše čaka po uvodnem snidenju z najožjimi družinskimi člani 48 ur zdravstvenih opazovanj v regionalni bolnišnici v mestu Copiano, kamor jih bodo vozili s helikopterji.

Uvodoma po nesreči v rudniku ni nihče verjel, da bi kdo lahko preživel, med tistimi, ki so ohranili upanje pa je bil čilski predsednik Pinera, ki je vztrajal pri iskanju in reševanju. 22. avgusta se je upanje obrestovalo, ko je sveder skozi majhen rov na površje potegnil sporočilo, da je 33 rudarjev živih skoraj 700 metrov pod površino.

Začela se je velika mednarodna operacija, pri čemer so zvrtali tri rove in preteklo soboto je eden od njih zadel podzemno dvorano z rudarji. Pred tem so jim pod zemljo pošiljali hrano in zdravila, zdravniške napotke, omogočili so jim tudi oglede nogometnih tekem, na koncu pa so jim poslali celo cigarete, saj so skorja vsi kadilci.

Ob rudniku San Jose v puščavi Atacama je nastalo novo mesto imenovano "tabor upanja", kjer je več kot tisoč novinarjev iz vsega sveta spremljalo prizadevanja in pobiralo izjave rudarjev in družinskih članov. Drama je zajela celotno državo in rudarji so postali slavni. Celo do te mere, da se obetajo zabavni razpleti reševanja, saj se v nekaterih primerih za naklonjenost "osvobojencev" prerivajo tako žene kot ljubice.

Za dviganje na površino so pripravili posebno štiri metre visoko kapsulo, ki je opremljena z radijsko zvezo in kamero. Vanjo je mogoče spraviti le eno osebo, kapsula simbolično imenovana "feniks" pa potrebuje za "povratno" pot približno uro. Strokovnjaki opozarjajo, da se lahko zgodi kaj narobe, ker je predor, po katerem potuje kapsula, komaj malce večji od nje, predor pa je prav tako malce poševen.

Uvodoma je pri reševanju v torek zvečer po krajevnem oziroma v sredo zjutraj po srednjeevropskem času prišlo do zamude, med drugim zaradi tega, ker so se med preizkusom malce poškodovala vrata kapsule. Poškodba ni bila hujša in prvi se je do rudarjev spustil reševalec Manuel Gonzales.

Po krajšem veselem objemanju so poslali na površje Avalosa, nato pa se je s kapsulo v rudnik spustil drugi reševalec Roberto Rios Seguel. Nato so na površje potegnili že drugega rudarja Maria Sepulvedo Espino. Rudarje morajo pred dviganjem na površino toplo obleči, saj je spodaj v rudniku okoli 30 stopinj, zgoraj v puščavski noči pa mraz. Nataknejo jim tudi sončna očala, saj so več kot dva meseca živeli v temi. (STA, mh)