Krepitev discipline v EU

Ponedeljkov dogovor o krepitvi javnofinančne discipline in konkurenčnosti v Evropski uniji prinaša pomembno dodano vrednost v primerjavi s sedanjim sistemom, so danes poudarili viri pri Evropski uniji. Dogovor predvideva tudi vzpostavitev kriznega mehanizma za reševanje težav v območju evra, ki bi lahko zahteval spremembe Lizbonske pogodbe.

Dogovor je v ponedeljek dosegla delovna skupina za izboljšanje gospodarskega upravljanja pod vodstvom predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya. Na podlagi tega političnega dogovora bo oblikovano poročilo skupine, ki naj bi ga 28. in 29. oktobra potrdil Evropski svet. Pogajanja so bila "dolga in težka", saj je Van Rompuy želel ohraniti zadostno mero ambicioznosti, kar je na koncu tudi uspelo, so poudarili viri.

Dogovor je sestavljen iz štirih osnovnih elementov: opredelitve sankcij za države s prekomernim javnofinančnim primanjkljajem in javnim dolgom, opredelitve sankcij za države, ki bi vztrajno izgubljale konkurenčnost, in vzpostavitve stalnega kriznega mehanizma.

Mehanizem za makroekonomski nadzor, ki bo spremljal razvoj konkurenčnosti v državah članicah, je nekaj povsem novega. Natančni ekonomski indikatorji, na podlagi katerih bo Evropska komisija letno spremljala razvoj konkurenčnosti, bodo opredeljeni v nadaljnjem zakonodajnem postopku.

Dogovor o sankcijah pa v prvi fazi predvideva, da bo v državo, za katero bo ugotovljena izguba konkurenčnosti, najprej napotena posebna misija. Ugotovitve misije bodo javne in po potrebi bo kršiteljica javno okrcana na ravni Evropskega sveta.

To so tako imenovani "ukrepi, ki se nanašajo na ugled države članice". Če država problema ne bo odpravila in bo še naprej izgubljala konkurenčnost, pa sledijo finančne sankcije: najprej depozit z obrestmi in potem depozit brez obresti, ki v skrajnem primeru postane globa.

Viri pri EU menijo, da bodo sankcije, ki bodo okrnile ugled države članice, v večini primerov dovolj, tako da finančne sankcije ne bodo potrebne.

V poročilu delovne skupine sicer ne bo višine sankcij, ki jo je predlagala Evropska komisija - 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Ta bo namreč določena v poznejši fazi, v postopku sprejemanja zakonodaje.

Pomembna dodana vrednost je po navedbah virov tudi okrepitev poudarka na javnem dolgu. Postopek bo sprožen na podlagi spremljanja zmanjševanja zadolženosti, a način, kako se bo merilo, ali se dolg ustrezno zmanjšuje, še ni natančno določen. Dogovorjeno je, da mora biti jasno kvantitativno merilo, a še vedno je treba izbrati med dvema predlogoma.

Prva je predlog Evropske komisije, naj država s prekomernim javnim dolgom, torej dolgom, ki presega referenčno vrednost 60 odstotkov BDP, opredeljeno v paktu za stabilnost in rast, prekomerni dolg zmanjšuje za pet odstotkov ali za eno dvajsetino na leto, sicer sledi postopek.

Drugi predlog pa je, da se upošteva veljavni sistem glede srednjeročnih ciljev, ki se kvantitativno podrobneje opredeli.

Še ena dodana vrednost, ki so jo izpostavili viri pri EU, je to, da bo prvič mogoče uvesti sankcije v preventivni fazi pakta. To pomeni, da bo država, katere javnofinančni primanjkljaj se bo zviševal, tudi če ne bo presegel dopustne meje, ki jo pakt določa pri treh odstotkih BDP, dobila opozorilo in šest mesecev časa, da problem uredi.

Če ga ne bo uredila, sledijo sankcije: najprej depozit z obrestmi, potem depozit brez obresti in na koncu globa. Tudi v tem primeru v poročilu delovne skupine ne bo številke za višino sankcij, ki jo je predlagala Evropska komisija - 0,2 odstotka BDP. Ta bo določena pozneje.

Glede sankcij v korektivni fazi sicer že obstaja mehanizem s sankcijami, ki pa doslej v praksi ni bil uporabljen zaradi previsokega praga za njihovo sprožitev. Te ovire so po navedbah virov sedaj odpravljene.

V korektivni fazi je lahko država, ki ima primanjkljaj, višji od treh odstotkov BDP, in dolg, višji od 60 odstotkov BDP, ali če ima samo prekomerni dolg, v dveh položajih. Prvič, je že v postopku v preventivni fazi, torej je že bila opozorjena. Drugič, ni v postopku v preventivni fazi in so problemi posledica nepredvidenega razvoja dogodkov.

V prvem primeru se postopek takoj nadaljuje. Na primer, če je država v preventivni fazi kaznovana z depozitom z obrestmi, se ji v korektivni fazi kazen takoj zviša na depozit brez obresti, ki šest mesecev pozneje, če ne ukrepa, postane globa.

Če država ni bila v postopku v korektivni fazi, pa dobi šest mesecev časa, da pospravi po hiši, preden nastopijo sankcije.

V vsaki fazi postopka in sankcij naj bi imela država šest mesecev časa, da EU prepriča, da ustrezno ukrepa za odpravo kršitve.

Glede odločanja o sprožitvi postopka in sankcij doslej nihče ni popolnoma jasno pojasnil, kakšen je dogovor. Kolikor je mogoče razumeti, bodo o sprožitvi postopka odločale države članice s kvalificirano večino, kot to določa pogodba.

Uveljavitev sankcij pa naj bi bila napol avtomatska, torej naj bi obveljal predlog komisije, razen če je kvalificirana večina držav članic proti. To pomeni, da naj bi v tem primeru obveljalo načelo "obratne večine", ki ga je predlagala Evropska komisija.

Za države, ki so že v postopku zaradi prekomernega primanjkljaja - med njimi je tudi Slovenija - naj bi ob uveljavitvi novih pravil veljalo posebno prehodno obdobje za prilagoditev načrtov za ukrepanje novim pravilom.

Delovna skupina je v ponedeljek tudi soglasno odločila, da obstaja potreba po kriznem mehanizmu za reševanje težav v območju evra. To pa lahko zahteva spremembo Lizbonske pogodbe. Skupina ne izključuje tudi možnosti preučitve sankcij z zamrznitvijo glasovalnih pravic, kar sta v ponedeljek predlagali Nemčija in Francija, a o tem bo odločil Evropski svet. (STA, mh)