Znan dobitnik nagrade Saharov
Slovesna podelitev nagrade bo 15. decembra v Strasbourgu, so sporočili iz Evropskega parlamenta.
"Guillermo Farinas je bil za dosego sprememb na Kubi pripravljen žrtvovati in tvegati svoje zdravje in življenje," je ob razglasitvi imena prejemnika nagrade, ki so ga danes izbrali vodje političnih skupin v Evropskem parlamentu, povedal predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek.
Izrazil je upanje, da bo lahko nagrado Farinasu izročil osebno, saj bi bil to "izjemen trenutek za Evropski parlament in za vse kubanske zapornike vesti". Ni namreč jasno, ali bodo kubanske oblasti Farinasu dovolile opotovati na podelitev nagrade, dodaja nemška tiskovna agencija dpa.
Kubanec Guillermo Farinas je doktor psihologije, neodvisni novinar in oporečnik kubanskega režima. 48-letnik je bil za nagrado nominiran v imenu vseh, ki se na Kubi borijo za človekove pravice. V zadnjih letih je na napake kubanskega režima opozoril tudi s 23 gladovnimi stavkami. Farinas je 135-dnevno gladovno stavko končal 8. julija, ko je kubanska vlada po mediaciji Katoliške cerkve naznanila izpustitev 52 političnih zapornikov.
Člani Evropskega parlamenta, ki so Farinasa nominirali za nagrado Saharov, so v nominaciji med drugim zapisali, da je "kot podpornik nenasilja in nekdo, ki si je drznil nasprotovati Castrovi vladi, simbol boja proti ujetništvu političnih nasprotnikov".
Farinas je bil za 50.000 evrov vredno nagrado Saharov sicer izbran med tremi finalisti, poleg njega sta bili za nagrado nominirani še izraelska nevladna organizacija Prekinimo molk in etiopska opozicijska voditeljica Birtukan Mideksa.
Nagrado Saharov za prizadevanja za svobodo mišljenja in boj za človekove pravice Evropski parlament podeljuje od leta 1988 posameznikom ali združenjem, ki so pomembno prispevali k varovanju človekovih pravic v svoji državi ali po svetu. Lani so nagrado prejeli Ljudmila Aleksejeva, Oleg Orlov in Sergej Kovaljov v imenu nevladne organizacije Memorial in vseh drugih aktivistov za človekove pravice v Rusiji.
Andrej Saharov (1921-1989), po katerem se imenuje nagrada, je bil eden vodilnih sovjetskih znanstvenikov pri projektu razvoja vodikove bombe in je kasneje postal glasen kritik tekmovanja v jedrskem oboroževanju med velesilama. Leta 1970 je ustanovil odbor za človekove pravice in sovjetske oblasti so ga obsodie na zaporno kazen, leta 1975 pa je dobil Nobelovo nagrado za mir. (STA, lpč)