Na Luni dovolj vode

Znanstveniki, ki so natančno proučili posnetke udarca satelita LCROSS ob površino Lune na južnem tečaju zemljinega naravnega satelita, so prišli do zanimivih spoznanj. Udarec rakete in posebnega “izstrelka” ob površino Lune je namreč povzročil dvig velike količine prahu in kamenja nad površje Lune. Analiza posnetkov je pokazala, da se je v temnem kraterju Meseca skrivalo kar 155 kilogramov vode v obliku ledu, kar pomeni, da je kar 5,6 odstotkov mase, ki se je razpršila ob namernem udarcu satelita, sestavljeno iz vode in vodne pare. To je znatno več, kot so doslej predvidevali znanstveniki. Za pridobivanje ledu bi bilo potrebno ledene kristale, ki na Luni najverjetneje samevajo že milijarde let, zgolj ogreti na sobno temperaturo in jih očistiti od nečistoč. Na površini desetih kilometrov površine Lune bi se torej po teh podatkih moralo skrivati okoli pol milijona litrov vode. To seveda velja predvsem za južni pol Lune, kjer se nahaja tudi krater Cabeus, v katerem je bil tudi izveden omenjeni eksperiment. Temperatura na tem delu lune je izjemno nizka in se lahko približa tudi minus 244 stopinjam Celzija. Od ostalih elementov so v oblaku, ki se je dvignil s površja Lune, znanstveniki zasledili tudi sledi metana, amoniaka, vodika, ogljikovega dioksida in monoksida, pa tudi sledi živega srebra in srebra. Znanstveniki sedaj upajo, da bodo našli podobna področja “permafrosta” oziroma z ledom prepredeno površje tudi v drugih delih Lune, kjer so temperature zaradi sončne svetlobe višje. V tem primeru bi bilo dovolj, da prihodnje ekspedicije ljudi na Luno zgolj odkopljejo zgornje plasti površine ter nato za pridobivanje vode uporabijo spodnje plasti, v katerih se morda nahaja zmrznjena voda.