DZ o zakonu o cestnem prometu

Državni zbor je opravil razpravo o zakonu o pravilih cestnega prometa. V strankah zakonu večinoma ne nasprotujejo, a opozarjajo, da bo treba nekatere rešitve še domisliti. Izrecno zakonu nasprotujejo poslanci SDS, ki jih moti predvsem višina kazni, ki bo po njihovem prizadela predvsem socialno šibke.

Prometni minister Patrick Vlačič je uvodoma povedal, da se število mrtvih v cestnem prometu zmanjšuje, vendar pa z doseženim po njegovih besedah ne smemo biti zadovoljni, dokler ljudje na cestah sploh ne bodo umirali. Med konkretnimi novostmi je omenil znižanje glob za prekrške, ki bistveno ne vplivajo na varnost cestnega prometa, na drugi strani pa strožje sankcioniranje storilcev prekrškov, ki so povezani z najtežjimi prometnimi nesrečami, kot so alkohol, prepovedane droge in prekoračitev hitrosti.

Zakon sicer s 380 evrov na 1200 evrov povišuje kazen za prekoračitev hitrosti za več kot 40 kilometrov na uro na cesti zunaj naselja, razen na hitrih cestah in avtocestah. Prav tako viša kazni za prekoračitev hitrosti na hitri cesti ali avtocesti za več kot 50 kilometrov na uro, in sicer z 300 evrov na 1000 evrov. Najnižja predvidena kazen za vožnjo pod vplivom alkohola naj bi znašala 300 evrov, najvišja pa 1200 evrov.

Branko Marinič je v imenu poslanske skupine SDS napovedal, da v stranki zakona ne bodo podprli, saj da je iz njega razvidno, da je ena od njegovih poglavitnih rešitev sankcioniranje voznikov, medtem ko daje premajhen poudarek preventivi. Ob tem se je vprašal, ali je denimo na izvozih avtocest res tako težko namestiti plastične ovire, ki onemogočajo vožnjo na avtocesti v nasprotni smeri.

Po mnenju Tadeja Slapnika iz poslanske skupine Zares bi bil pri zakonu potreben predvsem razmislek o tem, ali ne bi bilo določanje višine kazni odvisno od osebnih prejemkov kršitelja. Sprašuje se tudi, ali je smiselno uvajati obvezne zaščitne čelade za kolesarje. "Številne študije in izkušnje po svetu so namreč pokazale, da uzakonitev obvezne uporabe čelade ni dosegla želenega učinka, saj se je zaradi zahteve število kolesarjev opazno zmanjšalo," je dejal. V Zares tudi predlagajo, da se razmisli tudi o možnosti varnega zavijanja v desno pri prižgani rdeči v preglednih križiščih, kadar se s tem ne ogroža ostalih udeležencev v prometu.

V SLS po besedah Janeza Ribiča rešitve, ki prinašajo strožje sankcije za prekrške, ki so povezani z najhujšimi posledicami prometnih nesreč, podpirajo. Smiselno se jim zdi tudi znižanje glob za prekrške, ki bistveno ne vplivajo na varnost cestnega prometa.

Anton Urh (DeSUS) se je vprašal, ali je obvezno nošenje kolesarske čelade res tako moteče, da se bo zaradi tega manj kolesarjev odločilo za vožnjo z kolesom. "Pričakovali bi namreč, da bodo odrasli brez težav predstavljali vzor otrokom in mladostnikom," je dejal. V stranki pozdravljajo tudi rešitev, po kateri bo lahko voznik, ki je izgubil vozniško dovoljenje, zaprosil za odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če bi prej opravil rehabilitacijski program.

Po prepričanju Zmaga Jelinčiča (SNS) je zakon potreben, ima pa ima "celo vrsto čudnih rešitev", ki jih bo treba popraviti. Moti ga tudi, ker zakon ne prepoveduje prehitevanja tovornjakom.

V LDS po besedah Milana Jeriča kot bistvene rešitve zakona vidijo strožje sankcioniranje najtežjih prekrškov ter razširitev možnosti začasnega zasega motornega vozila na druge hujše kršitve o cestnem prometu, kot je storilcu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali ko teče ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. (STA, mh)