Merklova: Okrepili smo evro

© Borut Peterlin
Potem ko so voditelji držav in vlad EU davi dosegli soglasje o potrebi po stalnem mehanizmu za zagotavljanje stabilnosti v območju evra in spremljajočih omejenih spremembah Lizbonske pogodbe, je nemška kanclerka Angela Merkel pred začetkom drugega dne vrha unije poudarila, da je že ta napoved okrepila skupno evropsko valuto.
"Že sedaj lahko rečemo, da bo evro močnejši. Kultura stabilnosti je bistvena za dobro sobivanje v Evropski uniji. Evropa nas krepi, a ta Evropa potrebuje pravila in mora biti uspešna," je povedala Merklova in pri tem ugotovila, da so evropski voditelji prvi dan zasedanja v Bruslju za to postavili dobre temelje.
Kanclerka je poudarila, da s tem ni predvideno finančno reševanje držav v javnofinančnih težavah, saj tega tudi v prihodnje ne bo. Voditelji so namreč poudarili, da tistih določil Lizbonske pogodbe, ki ne predvidevajo takšnega reševanja, ne bodo spreminjali. "Krizni mehanizem bo le za tiste primere, ko bo ogrožena stabilnost območja evra kot celote," je zatrdila in pri tem pojasnila, da je za trdnost in verodostojnost takega mehanizma ključna predhodna okrepitev javnofinančne discipline. To so voditelji potrdili, ko so podprli zaključke dela delovne skupine pod vodstvom stalnega predsednika EU Hermana Van Rompuya.
Omenjeni stalni krizni mehanizem je eden od štirih glavnih elementov tega poročila. Drugi je novi mehanizem makroekonomskega nadzora, ki med drugim predvideva spremljanje konkurenčnosti. Tretji je krepitev pakta stabilnosti in rasti, vključno s strožjimi sankcijami za prekomerni javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Četrti pa uvedba evropskega semestra, ki predvideva usklajeno sprejemanje nacionalnih proračunov in reformnih programov.
Še posebej je po besedah Merklove pomembno, da bodo sankcije po novem skoraj avtomatske, saj bo pri odločanju o uvedbi sankcij za države, ki ne bodo sprejele ustreznih korektivnih ukrepov za odpravo presežnega primanjkljaja ali dolga veljalo načelo obratne večine, kar pomeni, da za uvedbo ne bo več potrebna kvalificirana večina.
Merklova je zadovoljna tudi zato, ker je v sklepih še vedno stavek, da bo Van Rompuy ločeno, v poznejši fazi in brez navedenih časovnih rokov, preučil vprašanje sodelovanja držav pri odločanju na ravni EU glede gospodarske in denarne unije v primeru resnih groženj stabilnosti območja evra kot celote. Gre za kompromis, ki vsaj nekoliko zadostuje prvotni želji Nemčije po preučitvi možnosti odvzema glasovalnih pravic. (STA, mh)