Noč čarovnic

V Sloveniji se je noč čarovnic, ki smo jo v drugi polovici devetdesetih začeli prevzemati iz angleško govorečih dežel, že dobro uveljavila. Etnologi menijo, da se bo pojav zagotovo ohranil in se v nekaterih pogledih še okrepil. Kot piše Polona Šega, čarovništvo lahko razumemo z različnih vidikov. Eden je mitična plast, ko se čarovnice povezujejo z dušami umrlih, ki naj bi v določenih delih leta krožile naokoli. »Pojav čarovništva v zgodovini lahko razumemo kot posledico neurejenih medsosedskih odnosov v zaprtem vaškem okolju, le v manjši meri so bile kot čarovnice obsojene modre ženske, zdravilke, zeliščarke,« je za STA povedala raziskovalka Mirjam Mencej, predstojnica oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. »Čarovnica ima po definiciji sposobnost pošiljati svojo dušo iz telesa,« navaja. »Še vedno v nekaterih delih Slovenije različne lučke, plamenčke povezujejo z nadnaravnim. A to poznamo v vsej Evropi.«

Noč čarovnic, halloween, noč z 31. oktobra na 1. november, izhaja iz anglosaksonske tradicije. 1. novembra, ki se začne po nekdanjih predstavah že s predvečerom prejšnjega dne, so Kelti praznovali praznik samhain, dan, ko se je po keltskem koledarju začelo zimsko obdobje. »Leto so namreč včasih delili samo na dve polovici: poletje in zimo. Šlo je torej za pravi prvi dan zime,« pravi Mencejeva. Podobna verovanja so po njenih besedah poznali tudi drugod po Evropi: bodisi na ta dan bodisi približno v tem obdobju, ponekod malenkost kasneje ali prej, tako npr. pravoslavni 26. oktobra na dimitrijevo, v severni Evropi pa 11. novembra na martinovo.

Kasneje je pri Angležih z nastopom krščanstva praznik prekril anglosaksonski halloween, kar je skrajšana oblika za 'All Hallows Eve', torej praznik vseh svetnikov. »To je dan, ki je med pomembnimi prelomnicami v letu. Za te so ljudje od nekdaj verjeli, da gre za čas, ko so meje med svetovi odprte, ko vlada kaos: na ta svet pridejo umrli, to je čas čarovnic, demonov, vil,« pojasnjuje Mencejeva. »Poznajo pogostitve umrlih. Tako med drugim pečejo kolače za mrtve ali delijo jabolka in orehe.« Ker se bližata tema in mraz, so ljudje po njenih besedah kurili kresove, da bi obdržali oslabljeno sonce: »Ogenj gori za umrle, hkrati pa naj bi ta ogenj tudi sežgal čarovnice.«

Na angleških govornih območjih še danes odhajajo na predvečer halloweena naokrog preoblečeni v nadnaravna bitja: v vampirje, čarovnice, hudiče, duhove. »Če predstavljajo duhove, pogosto uporabijo buče. Bučo izdolbejo, vanjo vrežejo oči in usta, se ovijejo v belo rjuho in hodijo naokoli - včasih dobijo denar, če pa ne dobijo ničesar, kaj ušpičijo,« navaja. (STA, mm)