Kam z odpadnimi svečami?

Slovenci letno porabimo blizu 25.000 sveč, največ okrog 1. novembra ob dnevu mrtvih. Vse te sveče pomenijo za od 4.000 do 4.500 ton odpadkov, ki pa jih je mogoče v celoti predelati, s čimer se je kot prvo v državi letos začelo ukvarjati podjetje Plastkom, ki se je že prej ukvarjalo s predelavo plastike in je v prostorih nekdanjih Jeseniških mesnin letošnjega junija odprlo obrat za reciklažno nagrobnih sveč. Dnevno v njem predelajo do osem ton odpadnih sveč, iz katerih pridobijo 5,5 tone voska in plastike. »Iz sveč, ki so prej končale med mešanimi odpadki, sedaj nastanejo PVC in polipropilenska plastika, PET embalaža, železo in aluminij iz pokrovčkov ter vosek,« sta pojasnila lastnik in direktorica podjetja Srečo in Mojca Korbar.

Vseh šest frakcij nagrobnih sveč gre v nadaljnjo predelavo. Tako plastiko izvozijo v Italijo, kjer iz njih delajo cevi, iz parafina svečarji delajo nove sveče, ponovno uporabne pa so tudi kovine. Če bi običajno nagrobno svečo pustili na deponiji, bi trajalo od pet do sedem let, da bi se PVC razgradil, medtem ko ima ostala plastika rok razgradnje dve do tri leta, je povedal Srečo Korbar in pojasnil, da je Slovenija doslej večino odpadnih sveč izvažala. Če bi v Plastkomu predelali vse odpadne nagrobne sveče v državi, bi z ekonomijo obsega zmanjšali svoje stroške. Optimizirali bi poti, material bi bil kakovostnejši in več bi vlagali v predelovalni obrat, pravijo. Korbarjeva opozarjata, da zaenkrat njihove zmogljivosti močno obremenjujejo smeti, ki jih komunalna podjetja pripeljejo skupaj s svečami in jih je dnevno kar za tono in pol. (STA, mm)