Kultura / 2500 let maratona

Današnji atenski maraton je minil tudi v proslavljanju spomina na 2500. obletnico bitke pri Maratonu, iz katere izvra pobuda za najdaljši 42-kilometrski olimpijski tek - maraton. Tek glasnika, ki je javil grško zmago nad Perzijci v bitki pri Maratonu leta 490 pred našim štetjem, nima ničesar več s to tekaško disciplino in tekači o tem ne razmišljajo. Vse bolj priljubljen tek postaja samopotrditev milijonov tekačev po vsem svetu, tokratni atenski pa je vendarle minil tudi v praznovanju omenjene bitke in prvega maratona.

Maraton in olimpijske igre sta antična dosežka starih Grkov in ni čudno, da je maraton postal tudi sestavni del olimpijskega programa že na prvih olimpijskih igrah moderne dober leta 1896 v Atenah, ko je tam zmagal domačin Spyridon Luis. Takratni tek sicer še ni znašal natančnih 42,195 km. Razdaljo so prvič točno izmerili 1908 v Londonu, ko se je tek začel pred Windsorsko palačo, nato pa so izbrali tako progo, da se je po 42,195 km končal na olimpijskem stadionu.

Zgodovinarji se še danes pričkajo o resničnosti legende, ki je osnova za maraton. splošno znana je zgodba o vojaku Pedipidu, ki naj bi prišel poročati o zmagi Grkov nad Perzijci z bojnega polja pri Maratonu v Atene, a številni zgodovinarji temu oporekajo. Herodot je Pedipida namreč opisal kot tistega sla, ki naj bi tekel iz Aten po pomoč v Šparto, da bi se Grki skupaj zoperstavili zavojevalcem. Legenda o slu, ki naj bi sporočil zmago in se nato mrtev zgrudil po napornem teku, pa naj bi nastala šele 500 let kasneje. Kasneje je zamrla tudi ta legenda, ki je ponovno oživela z izkopavanji na zgodovinskem bojišču leta 1890. Francoskemu filozofu Michelu Brealu naj bi se porodila ideja, da bi maraton vključili tudi v program prvih olimpijskih iger moderne dobe. Ker ga je podprl njegov prijatelj, oče olimpijskih iger moderne dobe grof Pierre de Coubertin, je maraton postal resničnost. (STA, mm)