Discovery še zadnjič v vesolje
Ameriška vesoljska agencija Nasa je v ponedeljek potrdila, da bo raketoplan Discovery na svojo zadnjo misijo v vesolje iz izstrelišča Cape Canaveral na Floridi poletel v sredo popoldne po krajevnem času, s seboj pa bo ponesel tudi prvega človeku podobnega robota R2.
Discovery je najstarejši v floti še treh preostalih raketoplanov, ki se bodo prihodnje leto dokončno upokojili. Februarja je predvidena še misija raketoplana Endeavour, kongres pa je v proračunu za leto 2011 namenil sredstva še za misijo raketoplana Atlantis, predvideno za junij 2011. Nato bodo Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) nekaj let oskrbovali z ruskimi raketami sojuz, dokler Američani ne izdelajo novega plovila.
Discovery je prvič poletel v vesolje leta 1984 in si od takrat z 38 misijami "na števcu" nabral 228 milijonov kilometrov. V vesolju je bil skupaj 351 dni in opravil 5628 orbit okrog zemlje. Leta 1990 je v vesolje ponesel teleskop Hubble, leta 1995 ga je krmarila prva ženska pilotka Eileen Collins, leta 1998 pa je v vesolje popeljal 77-letnega Johna Glenna kot najstarejšega astronavta v vesolju.
Če bo šlo vse po sreči in ne bo nagajalo vreme, bo Discovery v sredo 8 minut pred 21. uro zvečer po srednjeevropskem času ponesel proti ISS 6-člansko ameriško posadko in modul "Leonardo", ki bo postal stalni skladiščni del postaje. Izstrelitev je bila sprva predvidena za ponedeljek, vendar so morali tehniki Nase popraviti manjšo okvaro na sistemu za vzdrževanje pritiska. Misija Discoveryja bo sicer letošnja četrta pot raketoplana v vesolje.
Skupaj z astronavti pa bo poletel 2,5 milijona dolarjev vreden zadnji čudež robotske tehnike imenovan "Robonavt 2" oziroma s kratico R2. Gre za prvega človeku podobnega robota v vesolju, ki naj bi ga z leti dovolj izpopolnili, da bo lahko opravljal tudi kakšna dela. Astronavti bi bili najbolj veseli, da se za začetek izuči veščine čiščenja vesoljskih stranišč. Sicer pa bi lahko pomagal pri kakšnih popravilih v brezzračnem prostoru in znotraj ISS.
Kasneje bi lahko pomagal tudi pri poletih na asteroide ali na planet Mars. Nasa je prvi prototip robonavta začela delati že leta 1997, vendar je na koncu zmanjkalo denarja. Leta 2006 je na pomoč priskočilo avtomobilsko podjetje General Motors, ki upa, da bodo robotske izkušnje v pomoč tudi pri proizvodnji avtomobilov. Robot, ki je malce težji od sto kilogramov, nima nog, ampak samo zgornji del trupa. "Možgane" ima v trebuhu, opremljen pa je tudi s kamerami. Na ISS naj bi ostal tja do leta 2020, ko je predvideno nadzorovano strmoglavljenje postaje iz orbite v Tihi ocean. (STA, mh)