Predstavniški dom je republikanski

Ameriški republikanci bodo imeli po torkovih volitvah sredi predsedniškega mandata naslednji dve leti večino v predstavniškem domu ameriškega kongresa, demokrati pa bodo, sodeč po napovedih ameriških televizij na podlagi delnih volilnih izidov, zadržali večino v senatu. Po navedbah televizije CNN so republikanci uspeli odvzeti demokratom najmanj 52 sedežev v 435-članskem predstavniškem domu, za prevzem večine pa so jih potrebovali le 39.

Republikanci bodo s pomočjo gibanja čajanke, ki je nastalo kot izraz nasprotovanja politiki Washingtona, dobili tudi krepko večino v guvernerskih položajih. Med posebej bolečimi porazi za Obamo je guvernerska tekma v Ohiu, kjer je slavil nekdanji kongresnik in komentator televizije Fox John Kasich proti demokratskemu guvernerju Tedu Stricklandu.

Obama je skupaj s podpredsednikom Josephom Bidenom zadnji dve leti v Ohiu prebil veliko časa, ker gre za izjemno pomembno državo za predsedniške volitve leta 2012. Obliž na rano demokratov pa je zmaga vodje senatne večine Harryja Reida v Nevadi proti kandidatki republikancev z odločno podporo gibanja čajanke Sharron Angle. Demokratom tako ne bo potrebno izbirati novega vodje senatne večine, kar jim je sicer grozilo.

Večina senatnih in guvernerskih tekem se je odvijala v skladu z napovedmi anket, ki so se izkazale za pravilne tudi v tekmah za predstavniški dom, kakor tudi za večino referendumskih vprašanj. V Kaliforniji so na primer volivci gladko zavrnili pobudo za legalizacijo marihuane.

Zmaga republikancev v predstavniškem domu med drugim pomeni, da se je kariera prve ženske predsednice predstavniškega doma po štirih letih končala. Namesto Nancy Pelosi iz Kalifornije bo predstavniški dom od leta 2011 najmanj dve leti vodil John Boehner iz Ohia, ki je sinoči ob razglasitvi zmage povedal, da so volivci predsedniku ZDA Baracku Obami poslali jasno sporočilo: "Spremeni smer."

Boehner podobno kot ostali republikanci, ki so slavili zmago, sicer ni pojasnjeval, kako bodo uspeli pri tem, kjer so neuspeh očitali Obami in demokratom, torej zmanjšanju zvezne proračunske porabe in ustvarjanju delovnih mest. Zmago republikancev je razglasil za zmago ameriškega ljudstva in napovedal krčenje zvezne porabe.

Boehner je le s težavo zadrževal solze zmage, Obama pa bo imel danes ob 18. uri po srednjeevropskem času novinarsko konferenco, na kateri bo pojasnjeval, kaj pomeni republikanska večina zanj in njegovo politiko v naslednjih dveh letih.

Z republikansko večino v predstavniškem domu se ZDA obetata dve leti blokade Washingtona. Demokratska večina v senatu in predsednik Obama v Beli hiši namreč pomenita, da bodo tudi republikanske pobude obsojene na neuspeh, leta 2012 pa bo po mnenju mnogih političnih analitikov slavil tisti, ki bo za pomanjkanje napredka uspešneje krivil nasprotno stran.

Vzporedne ankete so pokazale, da je bilo za volivce tokrat najpomembnejše vprašanje gospodarstvo. Kar 62 odstotkov anketiranih je gospodarstvo dalo na prvo mesto. Le 19 odstotkov jih je dalo na prvo mesto zdravstvo, za 8 odstotkov volivcev so največji problem nezakoniti priseljenci in le 7 odstotkov jih je dalo na prvo mesto vojno v Afganistanu.

Po mnenju 88 odstotkov udeležencev volitev je gospodarski položaj ZDA slab. Vzporedne ankete so prav tako pokazale, da 54 odstotkov volivcev nasprotuje politiki predsednika Obame, podpira pa jo 45 odstotkov.

Volivci sicer niso zadovoljni z nobeno od obeh glavnih strank. Kar 53 odstotkov jih je dalo negativno oceno tako demokratom, kot tudi republikancem. Kaznovali pa so stranko na oblasti.

Za gospodarske težave 35 odstotkov udeležencev volitev krivi Wall Street, 29 odstotkov nekdanjega predsednika ZDA Georgea Busha, le 24 odstotkov pa Obamo, ki je veliko časa v prvi polovici mandata porabil za sprejemanje zdravstvene reforme, od katere so demokrati na koncu večinoma bežali namesto, ne pa je zagovarjali.

Za preostale Obamove pobude, kot sta energetska in imigracijska reforma, bo do konca leta zmanjkalo časa. Kongres se bo tako do konca novembra in v decembru ukvarjal predvsem z debato glede podaljšanja davčnih olajšav, sprejetih v času predsednika Georgea Busha.