Assange razmišlja o azilu
Julian Assange, idejni avtor spletnega portala WikiLeaks, ki je nedavno objavil 400.000 dokumentov o iraški vojni, se nahaja pod hudim pritiskom Pentagona in razmišlja o prošnji za azil v Švici. Za Švico naj bi se odločil zato, ker ima ta država “dolgo tradicijo neodvisnosti”. Assange, ki je sicer Avstralec, si je pred tem poskusil pridobiti stalno bivališče na Švedskem, predvsem zato, da bi lahko užival zaščito švedske zakonodaje, ki je naklonjena “žvižgačem” oziroma tistim, ki javnosti sporočajo različne državne skrivnosti. Vendar so mu švedske oblasti prošnjo zavrnile, hkrati pa še naporej vodijo preiskavo zaradi obtožb o domnevnem poskusu posilstva, ki jih v WikiLeaks vidijo kot poskus ustrahovanja. Uradniki Pentagona naj bi namreč Assangu zagrozili, da naj zapre svojo stran oziroma umakne dokumente z nje, saj bodo “to sicer storili sami”, na vprašanje kako nameravajo to storiti, pa v Wikileaks niso dobili odgovora.
Assange je na podlagi objavljenih dokumentov pozval ameriške oblasti, da izvedejo peiskave zaradi kršitev, ki jih dokumenti opisujejo. Vendar je svetovalec State Departmenta Harold Koh zavrnil poziv in dejal, da so vse zlorabe ameriškim oblastem “že znane“ ter da so ameriške oblasti ”opravile na stotine preiskav” zaradi kršitev. Vendar pa je to dejansko malo verjetno, saj na primer samo povelje “Frago 242”, ukaz, izdan junija leta 2004, zapoveduje, da koalicijske sile ne smejo preiskovati kršitev vojaškega prava, v kolikor v te kršitve niso neposredno vpleteni pripadniki koalicijskih sil. S tem so se okupacijske sile dejansko popolnoma distancirale od zločinov, ki so jih počeli pripadniki iraških varnostnih sil, kar je že samo po sebi kršitev mednarodnega prava.
Za ZDA je “vohun”