Zalar predlagal Maslešo

Minister za pravosodje Aleš Zalar je za predsednika vrhovnega sodišča DZ v imenovanje za šestletni mandat predlagal vrhovnega sodnika svetnika Branka Maslešo. Minister na podlagi mnenj občne seje vrhovnega sodišča in Sodnega sveta ter dodatnega preverjanja očitkov v arhivu ocenjuje, da je Masleša primeren kandidat za predsednika vrhovnega sodišča.

Kandidat je predlagal konsistenten in uresničljiv program za vodenje vrhovnega sodišča, je v današnji izjavi za javnost povedal Zalar. Ob tem je izpostavil, da je Masleša kot aktualni predsednik Sodnega sveta dobil odličen pregled nad problemi, izzivi in priložnostmi v sodnem sistemu. Masleša je po Zalarjevi oceni pravni strokovnjak in sodnik z izjemnim občutkom za pomen neodvisnosti sodnikov in sodstva.

Minister je v postopku odločanja o kandidatu najprej ugotovil, da Masleša izpolnjuje vse formalne pogoje. Nato je opravil razgovor s kandidatom, v četrtek je pridobil tudi dopolnilno mnenje Sodnega sveta in pred dnevi dobil nekatere podatke in listine iz sodnih arhivov Okrožnega sodišča v Kopru in Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Na podlagi celotne dokumentacije se je odločil, da Maslešo predlaga v imenovanje DZ.

Glede na to, da so bili zapisniku občne seje vrhovnega sodišča priloženi tudi nekateri drugi podatki, zlasti pisni izjavi dveh vrhovnih sodnikov, ki bi lahko v določenem delu omajali avtoriteto kandidata za predsednika vrhovnega sodišča, je minister pregledal listine in podatke v sodnih arhivih iz obdobja od leta 1980 do 1986.

Kot je povedal Zalar, se je prepričal, da Masleša kot dežurni preiskovalni sodnik, ki je vodil ogled kraja dogodka, kjer je bila ustreljena oseba, ni odločal v preiskovalnem postopku, v katerem bi bila s sodbo kršena temeljna človekova pravica in ni verificiral nobene juridifikacije prebežnikov preko takratne jugoslovansko-italijanske meje.

Zalar je tudi ugotovil, da je kot prvostopenjski sodnik sodeloval v senatu, ki je izrekel smrtno obsodbo obtožencu za petkratni umor s sekiro, sodba pa je bila kasneje spremenjena v zaporno kazen. Ob upoštevanju, da je bila smrtna kazen v Sloveniji odpravljena šele sedem let po izreku omenjene sodbe, te okoliščine ni štel za odločilne pri oblikovanju predloga, je pojasnil Zalar.

Z navedenimi dejstvi sta bila seznanjena tako občna seja vrhovnega sodišča kot tudi Sodni svet še preden sta podala svoje mnenje o kandidatu, je dejal Zalar. V skladu z 8. členom zakona o sodniški službi Sodni svet in DZ odločata o tem, ali je kandidat morda s sodbo kršil temeljne človekove pravice oz. kot preiskovalni sodnik sodeloval v takih postopkih v času, ko odločata o kandidaturi za imenovanje v trajni sodniški mandat. Po Zalarjevih besedah so tako za sodnika Maslešo leta 1994 ugotovili, da ni sodeloval v takih postopkih.

Masleša je edini kandidat v tretjem razpisu za prosto mesto predsednika vrhovnega sodišča. Predsednika vrhovnega sodišča za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja v skladu zakonom o sodiščih na predlog pravosodnega ministra po predhodnem mnenju Sodnega sveta in občne seje vrhovnega sodišča imenuje DZ. (STA, mh)