Busheva Točka odločitve

Bivši predsednik ZDA George Bush je imel svoj prvi intervju, odkar se je pred dvema letoma poslovil iz Bele hiše. V pogovoru za televizijo NBC, ki so ga pripravili ob izidu njegove knjige spominov Decision Points (Točke odločitve), je Bush med drugim branil svojo odločitev za invazijo na Irak in razkril, da ji je sprva nasprotoval.

"Bil sem glas nestrinjanja. Nisem želel uporabiti sile," je zatrdil bivši predsednik in dodal, da je želel dati priložnost diplomaciji. A na vprašanje, kakšno vlogo je imel pri odločitvi za invazijo njegov podpredsednik Dick Cheney, je odgovoril, da je bil vendarle on sam tisti, ki je sprejel odločitev o začetku posredovanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V svoji 500 strani dolgi knjigi spominov Bush med drugim piše o napakah, ki so jih storili v okviru invazije v Iraku, in dejstvu, da orožja za množično uničenje, ki naj bi ga skrival tedanji iraški diktator Sadam Husein in s katerim so invazijo upravičevali, nikoli niso našli.

V knjigi je zapisal, da ni bilo nikogar, ki bi bil zaradi slednjega bolj šokiran in jezen kot on sam, ter da ga še sedaj prevzame grozen občutek, ko pomisli na to. Kljub temu pa se bivši predsednik v pogovoru za NBC Američanom ni želel opravičiti - niti za to, da tega orožja niso našli, kot tudi ne za krvavi kaos, ki je sledil invaziji leta 2003. Kot je dejal, bi opravičilo pomenilo, da je bila ta odločitev napačna, kar pa po njegovem mnenju ni bila. Vprašanje, ali bi se, če bi leta 2003 vedel, kaj bo sledilo, odločil za invazijo, je za Busha "zelo hipotetično". "Rekel bom le, da je svet zagotovo boljši brez Sadama Huseina na oblasti," je dejal.

Na vprašanje o zlorabah iraških zapornikov, ki so jih ameriški vojaki zagrešili v zloglasnem zaporu Abu Grajb v Bagdadu, je Bush odgovoril, da je bil njegov prvi odziv ta, da se mu je od gnusa obrnil želodec. "Ne le, da so zlorabili zapornike, osramotili so ameriško vojsko in umazali naše dobro ime," je dodal. Kot je še razkril, je tedanji obrambni minister Donald Rumsfeld zaradi tega škandala ponudil odstop. Bush je o tem resno razmišljal, a ga je na koncu zavrnil, saj ni mogel najti zamenjave za Rumsfelda, morebitni "vakuum" v Pentagonu pa v času vojne ne bi bil sprejemljiv.

Glede spornih metod, ki so jih Američani uporabljali pri zasliševanju terorističnih osumljencev, je Bush v svojih spominih zapisal, da so bile te po njegovi oceni potrebne, da bi prišli do informacij o potencialnih napadih. "Tole vam povem, uporaba teh metod je rešila življenja ... Moja naloga je bila varovati Ameriko in to sem naredil," je bil odločen.

V danes objavljenem pogovoru za britansko revijo The Times je v zvezi s tem med drugim zatrdil, da so metode, kakršna je bila vodno deskanje oz. vzbujanje občutka utapljanja, rešile tudi številna življenja v Veliki Britaniji. Z njimi naj bi namreč med drugim pridobili podatke o načrtovanih napadih na londonskem letališču Heathrow in v okraju Canary Wharf, kot tudi o napadih na več ciljev v ZDA in na ameriške cilje v tujini.

V knjigi Decision Points, ki bo na ameriške knjižne police prišla danes, se Bush spominja svojega življenja in še posebej osmih let, ki jih je preživel v Beli hiši - od tega, kako je prenehal piti alkohol, pa do svojega čustvenega odziva na teroristične napade 11. septembra 2001 ter kasnejše vojne proti terorizmu in invazije na Irak.

Po odhodu iz Bele hiše januarja 2009 se je Bush, ki je bil tako v ZDA kot v tujini takrat izredno nepriljubljen, v veliki meri umaknil iz javnosti. Nastopil je le na nekaj poslovnih shodih in skupaj z Billom Clintonom zbiral denar za žrtve potresa na Haitiju. Ob izidu knjige pa zdaj načrtuje vrsto intervjujev in tudi promocijsko turnejo.  (STA, mh)