Kultura / Parada performansov

Najprej je treba pojasniti, zakaj prav ta lokacija. Zakaj se je Miha Blažič, bolj znan pod psevdonimom N'toko, odločil za uradno predstavitev svoje nove plošče v enem od klubov na ljubljanski Metelki in ne v kakem večjem središču urbane kulture, čeprav bi gotovo zlahka napolnil tudi tega. Predstavitev je N'toko postavil v Galo Halo zato, ker ima tam že leta domicil (za šankom, v garderobi, na odru in še kje), pa tudi zato, ker tam že od leta 2003 biva hip hop konstanta Rapetek, ki skrbi za priliv kakovostnih svežih rim (beri: preverjenih reperskih izvajalcev) iz tujine in domovine. Dogodki pod imenom Rapetek živijo po zaslugi Marka Godrnjavca alias Jizaha, glasbenega promotorja, koncertnega organizatorja in (so)avtorja nekaj glasbenih oddaj na Radiu Študent, predvsem pa glasbenega entuziasta brez črednega nagona ter odprtih misli in ušes. No, Jizah je tudi ustanovitelj založbe Beton Records, ki je izdala novi N'tokov in tudi sveži Unknownov plošček. Medtem ko je Unknown za zdaj še mladič, lokalni znanec in potencialna prihodnost, je N'toko že nacionalen, je sedanjost, z leti pa ima tudi vse večji domet med nehiphopersko publiko. To ni nenavadno, saj je njegov ustvarjalni opus multižanrski in večpojaven, hkrati pa je tudi najbolj(e) artikuliran MC (master of ceremonies), ki ga premore naša podalpska dežela.

N'toko je mesec pred izidom albuma objavil prvi komad z njega Zig Zig in postal je hit tedna na Valu 202, prve navdušene kritike pa napovedujejo, da bo Parada ljubezni eden najpomembnejših slovenskih albumov vseh časov. Vsekakor gre za doslej najpomembnejši N'tokov album, sicer njegov tretji solo album v slovenščini. Za seboj ima prav toliko albumov s skupino Moveknowledgement in dva solo CD-ja v angleščini, ki po dolžini (osmih oziroma devetih pesmih) bolj sodita v kategorijo EP: Elixiryproslam. Pred mesecem je izdal tudi album Ex Shanti/Future Shanti, ki je pri nas zaradi skoraj sočasnega izida novega slovenskega albuma zdaj v drugem planu, sicer pa prvotno tudi ni bil ustvarjen za Slovenijo, temveč za Japonsko. N'toko je tam prebil zadnjih nekaj mesecev v ustvarjanju, nastopanju in spoznavanju življenja, o katerem je poročal kar v blogu na svoji strani na MySpaceu.

Glede na zelo nekomercialno ceno vstopnice za koncert ob predstavitvi Parade ljubezni (desetak za vstopnico in nov CD) ni bilo vprašanje, ali bo prostor za nekaj več kot 200 glav zapolnjen, ampak kako hitro bo zapolnjen. V četrtek zvečer so stene Gale Hale, polepljene s članki iz rumenih medijev - N'toko jih je priporočal v branje tistim, ki bi jim bilo med promocijo dolgčas (!) - omejevale enega bolj nagnetenih življenjskih prostorov v prestolnici. Med publiko niso bili le kritiki, feni in garda metelkarjev, ampak tudi precej drugih vidnejših reperjev: Trkaj, Pižama, Valterap, Šuljo iz Tekochee Kruja in obilo drugih. Uro po odprtju je sloviti radijski glas Jure Longyka z odra vprašal publiko, ali je »jebeno pripravljena«, nato pa je na oder prišel tornado, imenovan N'toko. V vrhunski formi od konstantnega nastopanja po tujini in s svežim materialom, ki ga publika še ni poznala, je koncert odprl s komadom IQ Test s solo prvenca Cesarjeva nova podoba, ki je izšel pred pravljičnimi sedmimi leti. Tako se je tudi publika lahko naravnala na orientir, nato pa je nadaljeval s svežimi stvaritvami.

V prvi tretjini koncerta je repal na podlage z matric, izmenjevali pa so se novi in stari komadi, pri čemer je recital tudi svež komad Neznosna lahkotnost življenja. Pri sedmem komadu Zombi caffe so iz publike začeli gomazeti zombiji, priplezali so na oder in z njega po simboličnem boju posameznika z drhaljo N'toka dobesedno odnesli. Na odru je ostala le zombijka Irena Tomažin, ki je začela peti oziroma zavijati (zvenelo je kot nekaj med Vesno Zornik in Diamando Galas), po nekajminutnem a capella grlenju pa se je čez polovico odra spustila zavesa. Izza nje so se pokazali člani skupine Baggy band, v kateri smo prepoznali obraze, že videne v Moveknowledgementu, in N'toka nato spremljali med drugim delom multižanrskega performansa, ki je zvenel precej bolj funk-jazz-rokenrolersko. Drugi del se je torej prelival skozi inštrumente, živo podlago in na enem izmed odsekov četrtkove poti tudi skozi gostovanje Samo Borisa, za veliki finale pa je v zadnji tretjini nastopa N'toko prihranil svoj elektro del, v katerem se je ob MC-janju posvetil še živemu miksu zvokov, ritmov in drugih sestavin podlage, prek katerih so njegovi novi komadi, posneti v precej sorodni maniri, polno zasijali v novi cesarjevi zvočni podobi.

N'tokova besedila so sveža in sočno aktualna. Odlomki zvenijo celo kot preostri opisi realnosti; a kaj, ko realnost sama prinaša take zgodbe, da se »fašizem v Ikeinem pohištvu«, o katerem govori v komadu Zig Zig, ne zdi le kot avtorska prispodoba, ampak kot realen sum. N'toko je eno izmed svojih pesmi posvetil tudi MZ-ju Hektorju alias Matjažu Zupanu iz Sazasa, ki podpira novo pobudo slovenskih glasbenikov za polovični delež domače glasbe v medijih. Naslov komada s starejšo letnico objave je Dvojna morala, posvetilo pa se je glasilo takole: »Brez slovenske pesmi ni slovenske identitete - jebeš tako identiteto.« Po približno dveh urah in dvajsetih pesmi je sledil dodatek, komad Khan in Barbie, s katerim je N'toko zvočno in smiselno zadel žebljico na glavico svojega promocijskega koncerta in si samo še utrdil sloves cesarja. Oziroma domačega boga. Kot je po dogodku Pižama dejal na Twitterju: »N'toko je bog. Pika. Zdej čakam, da me Ratzinger izobči.«