Kultura / Lovec na nagrade
Hollywoodski igralec Robert de Niro bo januarja na podelitvi 68. zlatih globusov za življenjsko delo in prispevek k filmski umetnosti prejel nagrado Cecil B. DeMille. Novico je v sredo sporočil predsednik združenja tujih dopisnikov v Hollywoodu (HFPA) Philip Berk skupaj z igralcem Kevinom Spaceyem. Dobitnika nagrade izbira komisija HFPA, vsako leto jo dobi osebnost, ki je svetu zabave vtisnila neizbrisen pečat. V tem stoletju so nagrado, kot piše na spletni strani združenja dopisnikov, ki podeljuje zlate globuse, dobili Martin Scorsese, Steven Spielberg, Warren Beatty, Anthony Hopkins, Robin Williams, Michael Douglas, Gene Hackman, Harrison Ford, Al Pacino in Barbra Streisand.
De Niro, ki se je rodil 17. avgusta leta 1943 v New Yorku mami nemškega, francoskega in nizozemskega rodu ter očetu irsko-italijanskega rodu, je posnel več kot 70 filmov. Bogato filmsko pot je začel v filmu Briana de Palme Poroka iz leta 1969. Newyorški krog filmskih kritikov je hitro prepoznal njegove kvalitete. Že leta 1974 je prejel prvega oskarja za najboljšo stransko vlogo za lik mladega Vita Corleoneja v Botru 2. Naslednjega oskarja, tokrat za glavno vlogo, mu je prinesel Jake La Motta v Pobesnelem biku Martina Scorseseja. Za to vlogo je prejel tudi zlati globus. Zraven je doslej zbral še sedem nominacij za zlati globus, med drugim za vlogo Travisa Bickla v Scorsesejevem Taksistu, za Jimmyja Doyla v New York, New York, za vietnamskega veterana v filmu Lovec na jelene Michaela Cimina in druge vloge.
Leta 2009 je De Niro za svoje delo prejel nagrado Kennedyjevega centra. V zbirki ima med drugim nagrado za igro Hollywoodskega filmskega festivala, britansko filmsko nagrado Stanley Kubrick in druge. Pri nas smo nazadnje De Nira videli v filmu Mačeta. De Niru so nagrado prisodili tudi za producentsko delo v njegovi hiši Tribeca Productions, za prispevek k filmskemu centru Tribeca, ki ga je leta 1988 ustanovil skupaj z Jane Rosenthal, ter za prispevek k festivalu Tribeca, ki ga je z Rosenthalovo in Craigom Hatkoffom zagnal leta 2001 v odgovor na napade na Svetovni trgovinski center. (STA, mm)