Kdo bo dobil več?

V uradu za verske skupnosti so v sklopu javne razprave pred začetkom zakonodajnega postopka za sprejetje novega zakona o verskih skupnosti predstavili izhodiščne teze. Bistvena novost je, da se država pri razdeljevanju državnega denarja med verske skupnosti ne bi več opirala na zastarele podatke iz zadnjega popisa prebivalstva, ampak na vsako leto ažurirane podatke o številu vernikov na podlagi dodelitve 0,5 odstotka dohodnine.

Smisel je v tem, da bi se verskim skupnostim namenjena masa sredstev iz proračuna razdeljevala glede na odstotek podpore, ki bi jo verska skupnost dobila na podlagi dohodninskih podatkov iz prejšnjega leta. Čeprav se utegnejo odstotki ob uveljavitvi novega sistema spremeniti, lahko pogledamo, kaj bi podatki za lani pomenili v primerjavi s podatki iz popisa leta 2002. Koliko ljudi se je torej izreklo za pripadnike posamezne verske skupnosti v popisu prebivalstva pred osmimi leti in koliko jih je lani namenilo 0,5 odstotka dohodnine posameznim verskim skupnostim.

Zadnji znani podatki so iz popisa leta 2002. Izmed ljudi, ki so se opredelili za pripadnike ene izmed verskih skupnosti, se jih je 90,9 odstotka izreklo za pripadnike katoliške vere, 3,8 odstotka za pripadnike islamske vere, 3,6 odstotka za pripadnike pravoslavne vere in 1,3 odstotka za pripadnike protestantske vere. Pripadnikov vseh drugih verskih skupnosti je bilo skupaj 0,3 odstotka.

Lani je 0,5 odstotka dohodnine verskim skupnostim namenilo nekaj manj kot 19 tisoč ljudi. Od tega 54,6 odstotka upravičencem, ki sodijo pod okrilje katoliške cerkve, 19,8 odstotka Islamski skupnosti v Sloveniji, 13,7 odstotka Srbski pravoslavni cerkvi. Na četrtem mestu pa ni več protestantska skupnost (1,9 odstotka), ampak Jehovove priče, tem je delček dohodnine namenilo 2,4 odstotka vernikov. Blizu protestantom so že tudi pripadniki Budistične kongregacije Dharmaling (1,3) in Skupnosti za zavest Krišne (1,1). Še podatek, koliko je po tem štetju vernikov, ki niso pripadniki katoliške, pravoslavne, islamske ali protestantske vere - kar 9,8 odstotka.

Podatki za lansko leto še ne povedo nič o podatkih, ki jih bomo vsako leto dobivali po domnevni uveljavitvi novega zakona o verskih skupnostih, zagotovo pa kažejo neko usmeritev in dokazujejo nepravičnost razdeljevanja proračunskega denarja verskim skupnostim na podlagi deset ali več let starih podatkov o številu vernikov. Glede na lanske podatke bi RKC dobila manj proračunskih sredstev iz naslova financiranja verske dejavnosti, precej več islamska in pravoslavna verska skupnost, nekaj denarja pa bi država namenila tudi številnim manjšim verskim skupnostim.

Berite Mladino