Mandatno-volilna komisija podprla Maslešo

Večina članov mandatno-volilne komisije DZ je podprla kandidaturo Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča. Poslanci so na seji vztrajali pri znanih stališčih. Vinko Gorenak (SDS) je menil, da si koalicija z Maslešo skuša zagotoviti vladanje v času, ko ne bo na oblasti. Franco Juri (Zares) pa je dejal, da je Masleša le motiv za kulturni boj.

Člani komisije so z razpravo o kandidaturi Masleše začeli že v torek zjutraj, nadaljevali pa zvečer po prekinitvi rednega zasedanja DZ. Razprava je torej trajala več kot pet ur, končala pa se je z glasovanjem, v katerem je Maslešo podprlo devet, proti njegovi kandidaturi pa je bilo pet poslancev.

Silven Majhenič (SNS) je sicer v razpravi poudaril, da kandidatu ni mogoče očitati nestrokovnosti, SNS tudi ne zanima, s katere strani prihaja predlog za kandidata. Vendar pa Masleša nima njihove podpore, saj je "preveč političnih razlag in premalo dejstev o primernosti kandidata". Gorenak se je vprašal, "zakaj takšna trma ministra," da noče soočiti Masleše s tistimi, ki mu nasprotujejo. "Koalicija si tudi skozi ta predlog postavlja temelje za vladanje tudi v času, ko ne bo več na oblasti. Gre za kupovanje lojalnosti za jutri," je poudaril. Svoje nasprotovanje predlogu ministra za pravosodje Aleša Zalarja so izrazili tudi poslanci SDS Ivan Grill, Eva Irgl in Jože Tanko.

V nadaljevanju seje pa je Zalar odgovoril na stališče Zbora za republiko, ki je danes na predsednika DZ Pavla Gantarja naslovil apel, naj zagotovi odgovore na odprta vprašanja v zvezi z Masleševo kandidaturo. Minister je med drugim pojasnil, da odvzem življenja ni bil takrat ne legitimen ne zakonit oz. da je šlo za kaznivo dejanje. "Poboji niso bili oprti na nobeno veljavno zakonsko podlago," je zatrdil. Tako je tudi v primeru, ki si ga je 7. julija 1984 kot preiskovalni sodnik ogledal Branko Masleša, šlo za kaznivo dejanje, je povedal minister. Ustaljena in zakonsko opredeljena praksa je bila, da sta na ogled kaznivega dejanja odšla preiskovalni sodnik in dežurni tožilec. Vloga preiskovalnega sodnika je bila po Zalarjevih besedah ta, da si je kraj kaznivega dejanja ogledal in ga popisal. Tisti, ki se je odločil, ali bo na osnovi zapisnika zahteval uvedba kazenskega postopka, je bil pristojni tožilec, je pojasnil minister. Glede epiloga konkretnega dogodka, ki si ga je ogledal Masleša, pa je minister še dejal, da je bila zadeva odstopljena vojaškemu sodišču. O tem, ali je iz tega nastal kakšen postopek, pa ministrstvo po njegovih besedah nima podatkov.

Iz koalicijskih vrst so Masleševo imenovanje podprli Franci Kek (Zares), Borut Sajovic (LDS), Melita Župevc in Darja Lavtižar Bebler (obe SD). Franco Juri (Zares) pa je menil, da je Branko Masleša "samo motiv za nov kulturni boj v državnem zboru" oz. za novo polarizacijo in politizacijo.

Že v dopoldanskem delu razprave je vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem napovedala, da se bo ob glasovanju o tem vzdržala. Kot je dejala, je razočarana nad predlogom, ki "povzroča težave" oz. vzbuja dvome, saj bi želela kandidata za vrhovnega sodnika, ki bi bil sprejemljiv za čim več ljudi. Poleg tega obstaja že ena funkcija, ki je spolitizirana - funkcija vrhovne državne tožilke, je poudarila Zalokar Oražmova.

Masleša pa je na seji med drugim vnovič zavrnil očitke, povezane z ogledom uboja pribežnika na meji. Prav tako je zavrnil, da bi kadar koli uporabil besedo "tepihovanje", pa tudi očitke, da njegova kandidatura politična. Glede svojih načrtov v primeru izvolitve za predsednika vrhovnega sodišča je dejal, da je sodstvo treba povezati, sodnikom pa "vrniti samopodobo". (STA, mh)