Severna Koreja, zaveznik ZDA

Preprosta zamenjava oznake "severna" za "južno" Korejo bi se lahko pokazala kot precej usodna za Sarah Palin, eno od voditeljic in ikon "čajank", na katerih se v zadnjem času zbirajo ameriški konzervativci. Sarah Palin je namreč v radijskem intervjuju, kjer je bila gostja popularnega konzervativnega voditelja Glenna Becka na radiju Fox News kar dvakrat označila Severno Korejo kot "zaveznika" ZDA ter zaradi nedavnega topniškega obstreljevanja med obema državama zahtevala od predsednika ZDA Baracka Obame, da naj "pokaže čvrsto zavezništvo" ZDA s Severno Korejo. Palinova je odgovarjala na vprašanje o svoji nominaciji za predsedniškega kandidata republikancev leta 2012, ki naj bi jo po zadnjih anketah brez težav dobila, voditelj pa jo je spraševal, kako bi ona kot predsednica rešila konfliktno situacijo med Severno in Južno Korejo. Sarah Palin je najprej omenila, da se v Severni Koreji sprašujejo "kaj bomo storili". "Nimamo dovolj vere v to, da bo Bela hiša odgovorila z dovolj močno politiko in sankcionirala to, kar bo sedaj storila Severna Koreja," je rekla Sarah Palin v sicer nekoliko nejasni izjavi. Pri tej izjavi namreč še ni bilo popolnoma jasno, ali je Palinova mislila na pravo Korejo ter samo napačno uporabila besedo "sankcije" v smislu podpore in potrditve, oziroma je mislila na Južno Korejo, zaveznika ZDA, ali pa je je govorila le o odzivu ZDA na akcije, ki naj bi jih država izvedla zaradi preteklih ali prihodnjih napadov Severne Koreje. Ta njen spodrsljaj bi bil zato verjetno pozabljen, če ne bi samo nekaj sekund kasneje najpopularnejša republikanka, ki je na zadnjih predsedniških volitvah kandidirala celo za podpredsednico ZDA, dejala naslednje: "Očitno je, da moramo podpreti naše zaveznike iz Severne Koreje." Ko je to slišal, jo je voditelj takoj popravil in hitro dodal "Južna Koreja", Palinova pa je nato odgovorila z "da". Skratka, Palinova bi vsekakor bolje od Obame rešila sedanji konflikt, paziti bo pa morala le na to, da ne bo bombardirala napačne, zavezniške države.

Še manj zadovoljni s svojimi politiki so medtem v Južni Koreji, kjer je predsednik države že sprejel odstop Kim Tae Junga, generala, ki je bil septembra leta 2009 imenovan za obrambnega ministra. Obrambni minister je bil v času dveh napadov torkovega topniškega napada na otoku Jeonpjeong v katerem so bili ubiti štirje ljudje, od tega dva civilista in potopitve rušilca Cheonan marca letos, v katerem je umrlo 46 mornarjev. Južnokorejski mediji sicer ostro kritizirajo vlado zaradi "šibkega odgovora" države na napade, saj je južnokorejsko topništvo potrebovalo 13 minut za odgovor. Južna Koreja je v odgovor na napad Severne koreje sicer odgovorila z ustavitvijo potovanj v Severno Korejo, vendar se ni odločila za ostrejše ukrepe, na primer za zaprtje tehnološkega parka v Južni Koreji, v kateri dela okoli 40.000 severnokorejcev, ki Severno Korejo na ta način oskrbujejo z nujno potrebnimi devizami. Južna Koreja bo zahtevala tudi spremembe v organizaciji sil OZN, ki jih že od leta 1953 vodijo ZDA ter predvsem ponovno preučitev pravil za uporabo letal.

Vendar so možnosti južne Koreje za odgovor omejene, saj bi Severna Koreja verjetno stopnjevala svoje napade v primeru odgovora, položaj pa je zelo nevaren tudi zaradi jedrskega orožja, ki ga poseduje Severna Koreja. Državi sta sicer tehnično še vedno v vojni, Severna Koreja pa je večkrat izrazila svoje ogorčenje tudi zarad vojaških vaj, ki jih ZDA in Južna Koreja izvajajo v Rumenem morju ob sodelovanju ameriške jedrske letalonosilke George Washington.